Nemčija je bila v zadnjih 30 dneh druga najbolj umazana proizvajalka energije v Evropski uniji, takoj za Poljsko, je pokazala nova raziskava, ki jo je objavil nemški časnik Bild.
Zaradi pomanjkanja vetra in sonca so obnovljivi viri energije omagali. Zaradi manjšega uvoza plina iz Rusije in odločitve zvezne vlade, da zapre preostale jedrske elektrarne v začetku tega leta, je bila država prisiljena zanašati se na kurjenje premoga za proizvodnjo energije ob določenih stroških za okolje.
Po poročanju Bilda je Nemčija povzročila 472 gramov toplogrednih plinov za vsako kilovatno uro proizvedene električne energije v zadnjih 30 dneh. Le Poljska, ki je še vedno močno odvisna od proizvodnje premoga, je bila okolju manj prijazna, saj je zabeležila 789 gramov za isto enoto proizvodnje električne energije.
V nasprotju s tem sta bili Češka in Irska odgovorni za 447 gramov oziroma 432 gramov toplogrednih plinov na kilovatno uro električne energije, medtem ko sta Francija in Švedska, ki imata precejšnjo proizvodnjo jedrske energije, ustvarili le 42 oziroma 20 gramov.
Številke bodo neprijetno branje za nemško zvezno vlado, ki se ponaša z naprednimi ideali in je izrazila svojo zavezanost prehodu na zeleno energijo, ki se odmika od jedrskih in fosilnih goriv k obnovljivim virom in čistejši, učinkovitejši proizvodnji energije.
Uničenje nemške jedrske energije
Aprila je zvezna vlada odobrila zaprtje treh preostalih jedrskih elektrarn v državi: Isar 2 na Bavarskem, Emsland na Spodnjem Saškem in Neckarwestheim 2 v Baden-Württembergu.
Ta poteza je sprožila mešane odzive, zlasti ker evropske države več vlagajo v proizvodnjo jedrske energije. Bruselj je naložbe v projekte jedrske energije uvrstil med zelene in izjavil, da bi jih bilo treba vključiti v Zeleno taksonomijo EU, kar je Nemčijo močno zgrozilo.
Finska obratno
Finska je na primer aprila odprla dolgo pričakovano jedrsko elektrarno, s čimer ni le prispevala k čistejši proizvodnji energije, temveč je finskim potrošnikom prihranila tudi znatne zneske, saj so se cene električne energije v državi znižale za več kot 75 odstotkov.
Fatih Birol, vodja Mednarodne agencije za energijo (IEA), je za Bild povedal, da je prevelika odvisnost Nemčije od premoga, ko obnovljivi viri energije ne delujejo učinkovito, problematična.
“Vedno sem govoril, da mora Evropa diverzificirati svoje energetske vire in postati bolj samozadostna. Močno upam, da bo kratkoročna referenca ostala. Nemčija naj ne misli, da lahko trajno nadomesti ruski plin in jedrsko energijo s premogom.”
Ker se v bližnji prihodnosti pričakuje večje povpraševanje po električni energiji, in sicer kar 50-odstotno povečanje povpraševanja do leta 2030, bo morala zvezna vlada najti izvedljivo alternativo premogu.
“Naše številke jasno kažejo, da je treba cilje zvezne vlade obravnavati čim prej,” je dejal Dirk Messner, predsednik Zvezne agencije za okolje. “Hitro moramo zgraditi več elektrarn na sončno in vetrno energijo,” je dodal. Po besedah politikov torej želijo ogenj gasiti izključno z bencinom.
Andrej Žitnik