Vzrok ponedeljkovega požara na znani Kmetiji Mis v Zavrhu pod Šmarno goro je še vedno neznan, je pa pogorelo celotno ostrešje večjega gospodarskega poslopja, na katerem je bila tudi sončna elektrarna. Ob slednjem dejstvu se znova odpira vprašanje, ali je zelena tehnologija tudi varna, saj so požari sončnih elektrarn precej pogosti.
Število fotovoltaičnih (PV) elektrarn se je v zadnjem desetletju strmo povečalo po vsem svetu. Skupaj s to rastjo pa so močno narasla tudi tveganja. Med temi je tudi nevarnost požara, ki je očitno kar pogost pojav. Tako kot kateri koli drug elektroenergetski sistem tudi fotonapetostni sistemi predstavljajo nevarnost požara in električnega toka, sploh, kadar so v okvari in ne glede na namen.
Zaradi javnih spodbud za zeleno energijo je sodeč po raziskavi opaziti, da rast globalnih fotonapetostnih (PV) sistemov hitro narašča. Ta obetavna panoga vsako leto podira svetovne rekorde rasti PV zmogljivosti kljub težavam, ki izhajajo iz svetovne pandemije COVID-19. Čeprav so tržni strokovnjaki sprva napovedovali upad trga, je fotonapetostna industrija ostala vzdržljiva z rekordnimi 138,2 gigavata skupne nameščene zmogljivosti v letu 2020, kar je predstavljalo 18-odstotno medletno rast kot leta 2019 . Kot primarni vir ali rezervni vir za oskrbo z električno energijo se fotonapetostni sistemi razlikujejo od majhnih stanovanjskih velikosti do velikih gospodarskih objektov z različnimi konfiguracijami namestitve in integrirano namestitvijo.
Vžigi sončnih elektrarn niso redkost
Prav nevarnost požara pri sončnih elektrarnah je leta 2016 pritegnila pozornost italijanskih organov, upravljavcev obratov in vseh drugih zainteresiranih strani (kot so lastniki nepremičnin). Leta 2012 se je približno 600 požarov v sončnih elektrarnah zgodilo v Italiji, številka pa z leti raste. Hitro naraščanje števila sončnih elektrarn je prinesla nekaj novih scenarijev požarne ogroženosti stavbam, ki jo pokrivajo FV naprave, in odprla novo področje za raziskovanje požarov. Vse komponente PV-sistema so izpostavljene soncu in drugim vremenskim pojavom, zato morajo biti materiali toliko bolj trpežni. Plastični materiali, tradicionalno povezani s tem, niso nujno dobri za požarno odpornost. Same plošče običajno vsebujejo malo plastike, vendar lahko plastika v okvirju, pritrditvenem sistemu, kablih in omaricah dodatno ogrozi gorljivost strehe.
Da so požari na sončnih elektrarnah pogost pojav, pričajo številke, Združeno kraljestvo je denimo poročalo o 80 požarih na lokacijah sončnih elektrarn po vsej državi v letu 2019, medtem ko je na Nizozemskem leta 2021 prav tako močno zagorelo v enem od skladišč v vasi Noardburgum. Požar pa ni bil edina skrb prebivalcev. Kot navaja spletna stran Power Technology, je omenjena mestna občina takrat prejela okoli 73 obvestil zaskrbljenih okoliških prebivalcev o prisotnosti drobcev PV-modulov na njihovih posestvih. “Oh ja, lahko, sončni kolektorji se lahko vnamejo zaradi slabe zasnove, napak v sestavnih delih, napačne namestitve in visoke napetosti. Ne bodite tako naivni, solarna energija nikakor ni zelena ali požarno odporna,” je požar sončne elektrarne komentiral uporabnik X.
Enako velja za sončne kolektorje
“Solarni kolektorji, nameščeni na ravne strehe, lahko širijo požar v reži med streho in panelom,” je zapisal Jens Steemann Kristensen, raziskovalni svetovalec pri DBI – danskem inštitutu za požarno in varnostno tehnologijo, piše CEFA Europe. Evropska odvisnost od ruskega plina je poskrbela, da je EU začela iskati druge rešitve. V okviru strategije REPowerEU naj bi do leta 2025 vzpostavili 320 GW (gigavatov) nove sončne energije, kar je več kot dvakrat več od trenutne ravni, do leta 2030 pa skoraj 600 GW. Velik delež GW bo nameščen na strehah poslovnih in javnih zgradb. Pravzaprav je zahteva EU, da morajo vse javne stavbe z ustrezno streho nad 250 m² imeti sončne kolektorje do leta 2027. “Edina težava je, da sončni kolektorji, nameščeni na ravne strehe, ki jih običajno imajo komercialne in javne zgradbe, ustvarjajo tveganje za širjenje požara, ki ga brez sončnih kolektorjev ni,” trdi Steeman Kristensen.
“Tanki, ostri deli sončnih kolektorjev, ki so bili na strehi skladišča, so se sprostili med požarom,” so sporočile mestne oblasti. “Ti delci so se razširili na območju nekaj kilometrov okoli Noardburguma.” Pojasnili so še, da so ostri drobci potencialno nevarni predvsem za živino. “Živinorejcem zato svetujemo, naj živino pripeljejo v zaprte prostore. Delce lahko sami odvržete v zabojnik,” so dodali. “Trava, onesnažena z delci iz sončnih kolektorjev, je nevarna za živino.”
Še nedavno oziroma konec julija letos je zagorelo v ZDA. Po poročanju ameriških lokalnih medijev so sončni kolektorji botrovali požaru s tremi alarmi v mestu Camden, kar je številne lastnike podjetij in potrošnikov prisililo v razmislek o tem, ali si na strehah želijo fotovoltaične plošče. Priljubljenost solarnih panelov pa skokovito narašča. Najnovejše številke kažejo, da je leto 2021 podrlo rekorde glede prodaje solarnih panelov. Toda požar, ki je izbruhnil v Michaelovem distribucijskem centru v okrožju Winslow, je znova sprožil dvome.
Solar panel caught fire on Friday. We are safe( barring smoke in house ). The damages need to be assessed. Solar panel and roof have massive work at a minimum. Grateful for thoughtful neighbor and tiled roof! Waiting for @Tesla to figure out next steps. #solarpanelfire @SJFD 🙏 pic.twitter.com/y3ITBBcWYK
— Suja Viswesan (@SujaViswesan) July 31, 2023
EU se torej mora za več sončne energije v državah članicah soočiti s potencialno več požari na strehah zaradi fotovoltaičnih sistemov. Danski strokovnjak ocenjuje, da je možnih več ukrepov: večja razdalja med streho in solarnimi paneli, boljša protipožarna zaščita strešne konstrukcije, protipožarni pasovi med nizi sončnih celic, povečane zahteve glede usposabljanja inštalaterjev fotovoltaičnih sistemov idr. Veliko vlogo pri tem igra dejstvo, da je treba izboljšati varnostne standarde, za kar mora poskrbeti država v sodelovanju z elektro in gradbeno stroko.
Tanja Brkić