Predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki so ga v zakonodajni postopek vložile poslanske skupine SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati, bi na ljubljanskih Žalah omogočil končno dostojen pokop vsem žrtvam, o samem pomenu zakona pa smo povprašali zgodovinarja dr. Mitjo Ferenca.
Ferenc izpostavlja, da bi zakon uredil dve izjemno pomembni stvari: skupen pokop žrtev in vrnitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja 17. maja, ki ga je ukinila Golobova vlada.
Žrtve bi končno dobile mesto pokopa
“Gre za dve stvari, ki sta bili sprejeti v Evropski uniji, to je pravica do dostojnega pokopa in spomin na žrtve totalitarizmov,” izpostavlja Ferenc: “Prva pomembna stvar, ki jo zakon ureja, je, da bi žrtve končno dobile mesto pokopa. Tu gre predvsem za približno 43 Romov, ki so jih partizani pobili v Iški, in za ostanke okoli 3.500 žrtev iz Macesnove Gorice, kot tudi za žrtve, katerih kosti so napolnile kostnico na pokopališču Dobrava pri Mariboru.” Pri slednjih gre za posmrtne ostanke, najdene na Teznem, medtem ko se kosti žrtev iz Macesnove Gorice večinoma nahajajo v Škofji Loki.
Bo Slovenija končno zmožna obsoditi vse totalitarizme?
“Druga pomembna stvar pa je vrnitev dneva spomina na te žrtve. Prejšnje leto junija je bila v Evropskem parlamentu sprejeta resolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, tako da zakon v Sloveniji pravzaprav le ureja stvari, ki jih je Evropska unija že sprejela,” izpostavlja zgodovinar Ferenc, ki je leta 2025 tudi sam pripomogel k sprejetju omenjene resolucije, ki poziva k nadaljnjemu preiskovanju prikritih grobišč, odprtju arhivov jugoslovanskih tajnih služb ter razglasitvi državnega dneva spomina za žrtve totalitarnih režimov, tudi komunizma. “Predlagani zakon bi to ustrezno uredil, brez ideologij in ideoloških vprašanj. Gre predvsem za to, da žrtve končno dobijo dostojen pokop in skupno počivališče v Ljubljani ter da se jih ustrezno spominjamo in uredimo to zgodovinsko problematiko,” je zaključil Ferenc.
Ključne točke zakona so sicer, da se posmrtni ostanki žrtev trajno pokopljejo na pokopališču Žale v Ljubljani, ta del pokopališča pa bi dobil status kulturnega spomenika, da se 17. maj znova razglasi za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja ter da se uredita analiza DNK in postopek identifikacije žrtev.
Pri Novi Sloveniji, katere poslanec Janez Cigler Kralj je tudi prvopodpisani pod predlogom, so izpostavili, da “gre za korak, ki priznava osnovno dostojanstvo vsakega človeka”, saj ocenjujejo, da je prišel čas, “ko bi morala celotna slovenska politika vsem žrtvam vojn izkazati pieteto in tako, neobremenjena s preteklostjo, ustvarjati prihodnost”. Janez Janša pa je predlog zakona pospremil z zapisom, da se vrača “Dan spomina na žrtve komunističnega terorja”, in dodal, da bodo končno mrtvi dostojno pokopani, s tem pa bo vloženi zakon odpravil tudi civilizacijski dolg, ki bo zadostil “civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina”.
Glede pobitih Romov v Iški leta 1942, ki bi prav tako končno bili deležni dostojnega pokopa, smo za komentar povprašali tudi Svet romske skupnosti Slovenije, njihov odziv pa bomo tudi objavili.
A. S.