Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je z opravljenim delom v letošnjem letu zadovoljen, z nestrpnostjo pa pričakuje tudi prihodnje leto, ki bo za kmetijstvo leto razpisov. Podpira tudi iskanje rešitev za preoblikovanje Tuša v zadrugo, še naprej pa se bo odločno boril za zaščito terana.
Letošnje delo na ministrstvu je zaznamoval začetek nove kmetijske politike, DZ je sprejel sistemski zakon o agrarnih skupnostih in zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ministrstvo pa je poskrbelo tudi za nekatere poenostavitve, npr. pri dopolnilnih dejavnostih, je dejal Židan.
Razvoj podeželja in številni razpisi
Za prihodnje leto so si zadali tri prioritete – naredili bodo vse, da se gospodarska aktivnost v njihovem resorju dodatno poveča, nadaljevali bodo zmanjševanje administrativnih ovir, ministrstvo z organi v sestavi pa bodo poskusili narediti bolj učinkovito. Predvidena je tudi nadgradnja programa razvoja podeželja.
Naslednje leto bo sicer leto razpisov. Predvidoma 4. januarja bodo objavili časovnico razpisov za prihodnje leto, ki bodo skupaj z evropskimi sredstvi iz programa razvoja podeželja težki okoli 350 milijonov evrov, črpati pa jih bo mogoče več let.
V okviru samih razpisov bo na voljo predvidoma 140 milijonov evrov, zaradi sofinanciranja v višini od 30 do 50 odstotkov pa bo investicijski cikel v praksi vreden okoli 350 milijonov evrov. “To bo izjemen pospešek slovenski proizvodnji hrane in gozdarstvu,” je povedal Židan.
Predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi
Ministrstvo je letos pripravilo tudi predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, pri čemer so “trčili v nekatere lobistične interese, ki so očitno zelo močni, vendar bomo zgodbo, kot kaže, uspešno pripeljali do konca”, je dejal.
Ena od kritik omenjenega zakona, ki ga je ministrstvo predlagalo že v prejšnji vladi, je povezana s kratko časovnico ustanovitve podjetja, ki mora zaradi izteka večine koncesij začeti delovati julija prihodnje leto. “Tudi sam bi si želel, da bi bil zakon sprejet že pred letom dni, vendar je zelo zahteven, zato vzame veliko časa za usklajevanje,” je dejal Židan.
Nekatera opravila do zagona podjetja bo moral po potrebi opraviti sklad kmetijskih zemljišč. Kje bo sedež podjetja, ki si ga želi veliko občin, še ne vedo, se pa Židanu to niti ne zdi zelo pomembno vprašanje.
Združitev prodajne količine iz državnega gozda
Druga obravnava predloga zakona v DZ bo januarja, koalicija pa že pripravlja dopolnila. V okviru teh bodo upoštevali tudi pomisleke oz. predloge računskega sodišča, ki ga je ministrstvo predhodno zaprosilo za mnenje, je pojasnil minister.
“Sam največji doprinos tega zakona vidim v tem, da bomo lahko združili prodajne količine iz državnega gozda, kar je bilo zdaj razdrobljeno, in omogočili večletne pogodbe tistim, ki investirajo in rastejo, torej slovenskim žagam in proizvajalcem kakovostnih lesnih proizvodov. Mora pa to potekati na tržnih temeljih,” je dejal. Pomembno se mu zdi tudi, da bodo lahko v novem sistemu sodelovali kmetje z gorsko-hribovskih kmetij.
Kritiki problematizirajo, da bo imelo podjetje za 20 milijonov evrov ustanovnega kapitala. “Podjetje potrebuje zagonski kapital, ki je v veliki meri povezan s potrebo po obratnih sredstvih. Kljub vsemu je med samim opravilom, prodanim produktom, torej lesom, in plačilom neko obdobje, ki ga je treba pokriti. Usposobiti bo treba tudi nekaj logističnih prostorov,” je pojasnil.
Letos več kriz v kmetijski proizvodnji
Dotaknil se je tudi razmer v prehranski verigi. Letošnje leto za kmetijsko proizvodnjo ni bilo enostavno, pojavilo se je več kriz, vendar prvo poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije kaže, da bo leto še boljše od lanskega, je dejal Židan.
Faktorski dohodek, ki velja za merilo uspešnosti kmetijstva, se je letos po prvih izračunih izboljšal za štiri odstotke, obseg proizvodnje se je povečal za štiri do pet odstotkov, vrednost je zaradi nižjih cen v podobni višini padla, znižali pa so se tudi stroški, je navedel.
Tuš bi prestrukturiral v kooperativo
Glede Tuša je dejal, da vlada te problematike na seji ni obravnavala, potekajo pa nekatere aktivnosti glede iskanja rešitev za “očitno prezadolženo podjetje”, da bi se prestrukturiralo v trgovinsko kooperativo. Minister upa, da bo do tega tudi prišlo.
V Sloveniji imamo kmetijske zadruge, sicer pa imamo s kooperativami premalo izkušenj, je dejal. V tujini je kooperativni način dela precej bolj prisoten, ne le v trgovini in kmetijstvu, ampak tudi v drugih sektorjih. “Kooperativni način delovanja v gospodarstvu je bistveno bolj trdoživ od drugih oblik, tudi v krizah bolje deluje,” je povedal.
Zaščititi moramo teran
Ministrstvo se je letos veliko ukvarjalo tudi z zaščito terana. “Izhodišče Slovenije, ki je edino pravilno, je, da smo teran zaščitili z evropskim pravnim redom,” je pojasnil. Pričakuje, da bo Evropska komisija branila teran, česar pa po njegovih besedah žal ne počne tako, kot bi si želeli. “Očitno je že nekaj časa prisotna ideja, da se zaščita razširi na Hrvaško. Mi menimo, da to v skladu z evropskim pravnim redom ni možno,” je poudaril minister.
N. K., STA