Na ministra za kmetijstvo Dejana Židana smo naslovili več vprašanj o sodni zadevi Kolinska proti Hotelu Sava Rogaška glede mineralne vode in protipravnega ravnanja ministrstva za kmetijstvo oz. njegovih organov v sestavi. Po usklajevanju s kabinetom premiera Mira Cerarja so na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi Dejan Židan, le spesnili odgovore – ki pa so zgolj variacija na temo, ki jih oškodovani v tej zadevi – Hotel Sava Rogaška posluša že več kot desetletje.
Poslana vprašanja kmetijskemu ministru Židanu:
1) O protipravnem in škodljivem ravnanju ministrstva za kmetijstvo, ki ga vodi Dejan Židan, je bil prek odvetnikov Hotela Sava Rogaška konec julija 2016 seznanjen tudi predsednik vlade, Miro Cerar. Ste se s predsednikom vlade pogovarjali kaj o sodnem sporu med Kolinsko in Hotelom Sava Rogaška ter velikih težavah tega slovenskega podjetja? Če ste se, kaj sta dorekla na to temo?
2) Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je dokončno izpostavilo nezakonitost ravnanja kmetijskega ministrstva. S sodbo C-207/14 z dne 24. 6. 2015 je v celoti potrdilo stališča Hotela Sava Rogaška in hkrati v celoti zavrnilo stališča, ki jih je zastopala država (Državno pravobranilstvo RS). Sodišče EU je v sklepnem delu navedlo, da ni pomembno, ali Droga Kolinska iz istega vodonosnika že črpa vodo, ampak je bistveno, ali se ti vodi razlikujeta. Zakaj kmetijsko ministrstvo ne priznava odločb sodišča Evropske unije in ne prepreči nadaljnje nezakonitosti svojih organov v sestavi?
3) Kako komentirate dejstvo, da je slovenska družba Hotel Sava Rogaška v investicijo črpanja mineralne vode vložila preko 5 milijonov evrov in še vedno ni dobila priznane blagovne znamke za vodo ROI in da je proti državi že vložila odškodninsko tožbo?
4) Zakaj se na vsak način ščitijo interesi Droge Kolinske, ki je v tuji (hrvaški) lasti, ne pa tudi domačih (slovenskih) podjetij?
5) Minister Dejan Židan je že osebno govoril z direktorjem Hotel Sava Rogaška, g. Stanislavom Pšeničnikom, tako da velike težave tega slovenskega podjetja tudi pozna. Zakaj se minister bolj ne angažira pri reševanju težav tega slovenskega podjetja, ki zaposluje čez 100 ljudi?
Odgovori:
- Ne.
- do 4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je kot organ druge stopnje torej pritožbeni organ odločalo o več pritožbah Hotela Sava Rogaška zoper odločitve Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), pred nastankom UVHVVR v letu 2013 pa je tudi vsebinsko odločalo o vlogah Hotela Sava Rogaška.
Hotel Sava Rogaška ne sme prodajati naravne mineralne vode iz vrtine RgS-2/88 na evropskem trgu, saj je bila z odločbo MKGP št. 324-02-167/00 z dne 3. 7. 2001 voda, ki se črpa iz vrtin V-3/66-70 in RgS-2/88 že priznana kot naravna mineralna voda pod blagovno znamko Donat Mg in se pod tem imenom tudi trži.
Hotel Sava Rogaška je imetnik koncesije za vrtino RgS-2/88 in to naravno mineralno vodo lahko prodaja izven EU, v državah članicah EU pa to ni dopustno, saj tu veljajo določbe Direktive 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 6. 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/54/ES) v skladu s katerimi se naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira, trži le pod enim imenom.
Vrhovno sodišče RS je v zvezi z sodbo Sodišča Evropske unije odpravilo odločbo ministrstva, s katero je zavrnilo vlogo Hotela Sava Rogaška za priznanje naravne mineralne vode z imenom Roi Roitschorene za naravno mineralno vodo iz vrtine RgS-2/88. Zadevo je vrnilo v ponovni postopek z obrazložitvijo, da je potrebno ugotoviti ali imata naravna mineralna voda, ki se črpa iz vrtine V-3/66-70 in se trži pod imenom Donat Mg in naravna mineralna voda, ki se črpa iz vrtine RgS-2/88, isti izvir ter še ali ima voda iz navedenih vrtin enake lastnosti. O predmetnem zahtevku v ponovnem postopku še ni bilo odločeno.
Hotel Sava Rogaška torej lahko trži naravno mineralno vodo, ki jo črpa iz vrtine RgS-2/88, v tretje države, torej države, ki niso članice EU.
Pojasnilo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin glede postopkov priznanja označbe naravne mineralne vode iz vrtine RgS-2/88 na prvi stopnji:
Hotel Sava Rogaška je podal vlogo za pridobitev koncesije in jo pridobil šele leta 2008, 7 let po tem, ko je bilo za vodo iz te vrtine že dodeljeno poimenovanje Donat Mg. Leta 2011 pa je želel spremeniti ime te vode, čeprav se je pod imenom Donat Mg tržila naravna mineralna voda iz vrtine RgS-2/88 že 23 let pred vložitvijo njegove vloge.
Koncesija za črpanje vode in poimenovanje – priznanje označbe naravnih mineralnih vod sta dve postopkovno neodvisni zadevi, ki jih izvajata različni ministrstvi na osnovi različne zakonodaje.
Koncesijo za črpanje vod podeljuje Vlada RS, postopke pa vodi Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
Za trženje naravnih mineralnih vod v državah članicah Evropske unije je potrebno pridobiti priznanje označbe, ki ga v okviru zahtev Evropske zakonodaje vrši MKGP, seznam priznanih naravnih mineralnih pa vodi Evropska komisija in ga objavlja v Uradnem listu Evropske unije.
MKGP je naravno mineralno vodo iz vrtine RgS-2/88 priznalo kot Donat Mg z odločbo, ki jo je izdalo v letu 2001. V tem času je naravno mineralno vodo iz vrtine RgS-2/88 črpalo podjetje Kolinska iz Rogaške Slatine, katerega pravna naslednica je Droga Kolinska d.d.
Če izhaja naravna mineralna voda iz istega podzemnega vodnega vira in ima enake lastnosti v okviru naravnih nihanj, je lahko v prometu na območju držav članic EU le pod enim imenom.
To določa Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 6. 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod:
- člen
“2. Naravno mineralno vodo, ki izvira iz istega izvira, je prepovedano tržiti pod več različnimi imeni.”
Hotel Sava Rogaška je na MKGP po skoraj treh letih od pridobitve koncesije, dne 18. 7. 2011 vložil vlogo, da se prizna označba naravne mineralne vode iz vrtine RgS-2/88 v Rogaški Slatini pod drugim imenom kot je že bilo dodeljeno za to vrtino in sicer pod novim imenom – ROI Roitschocrene,.
Ker želi Hotel Sava Rogaška črpati naravno mineralno vodo iz vrtine RgS-2/88 pod imenom ROI Roitschocrene, MKGP pa je v preteklosti že priznalo drugo poimenovanje in sicer Donat Mg, te naravne mineralne vode ne more tržiti na trgu EU pod drugim imenom (v kolikor gre za isto naravno mineralno vodo), lahko pa to naravno mineralno vodi trži kot ROI Roitschocrene v tretjih državah, kjer zakonodaja EU ne predpisuje omejitev.
Priznavanje označbe se na MKGP izvaja skladno z določbami Direktive 2009/54/ES in Pravilnika o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Uradni list RS, št. 50/04, 75/05) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik).
MKGP je za naravno mineralno vodo iz vrtin V-3/66-70 in RgS‑2/88 že priznalo označbo s pravnomočno odločbo št. 324-02-167/00 z dne 3. 7. 2001.
Dodatno je bila dne 21. 6. 2004 izdana še odločba ministrstva št. 324-02-176/00/04 iz katere je razvidno, da se naravna mineralna voda iz vrtin V-3/66-70 in RgS‑2/88 črpa iz izvira Donat.
Zakonodaja, ki ureja področje naravnih mineralnih vodi določa, da predstavlja en izvir naravna mineralna voda, ki se črpa ali izteka iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin in ima izvor v istem podzemnem vodnem viru ter v vseh teh naravnih iztokih ali vrtinah tudi enake lastnosti glede na merila iz Priloge I k Direktivi 2009/54/ES, ki so stalne v okviru naravnih nihanj.
Sodišče EU ni meritorno odločilo o naravnih mineralnih vodah iz vrtin V-3/66-70 in RgS‑2/88, pač pa je naložilo, da je potrebno razčistiti ali izhajata ti naravni mineralni vodi iz istega podzemnega vodnega vira in ali imata naravni mineralni vodi na obeh naravnih iztokih ali vrtinah tudi enake lastnosti glede na merila iz Priloge I k Direktivi 2009/54/ES, ki so stalne v okviru naravnih nihanj.
Iz Hidrogeološkega poročila, ki je del vloge Hotela Sava Rogaška vložil z dne 18. 7. 2011 in iz študij, ki so javno dostopne je razvidno, da imata vrtini RgS-2/88 in V-3/66-70 isti podzemni vodni vir.
Za ugotavljanje primerjave naravne mineralne vode iz vrtin RgS-2/88 in V-3/66-70 po merilih iz Priloge I Direktive 2009/54/ES je bila pridobljena študija uradno pooblaščene organizacije za ugotavljanje skladnosti naravne mineralne vode v Republiki Sloveniji. Izvedla je primerjavo podzemne vode iz vrtin RgS-2/88 in V-3/66-70 za obdobje od leta 2002 do leta 2015.
Hotel Sava Rogaška skuša dokazati, da gre za drugačno mineralno vodo in se sklicuje na druge parametre, kot so merodajni in predpisani v okviru Priloge I k Direktivi 2009/54/ES. Iz ugotovitev v okviru dokumentov, ki izhajajo iz spisa zadeve na MKGP izhaja, da so naravna nihanja naravnih mineralnih vod iz vrtin RgS-2/88 in V-3/66-70 premajhna, da bi ti naravni mineralni vodi lahko opredelili kot kemijsko različni, in da izhaja ali se črpa iz vrtin RgS-2/88 in V-3/66-70 voda z enakimi lastnostmi, kot izhaja iz zahtev presoje po sodbi Sodišča EU z dne 24. 6. 2015.
Zakonodaja o naravnih mineralnih vodah v skrbi za varovanje zdravja potrošnikov in preprečevanje njihovega zavajanja predpisuje, da se za naravne mineralne vode, ki imajo isti podzemni vodni vir in enake lastnosti glede na merila iz Priloge I k Direktivi 2009/54/ES, ki so stalne v okviru naravnih nihanj, tržijo na ozemlju držav članic Evropske unije le pod enim imenom, ker bi bilo sicer zavajajoče, da se prodaja naravna mineralna voda pod različnimi imeni, dejansko pa bi potrošniki pili ≫enako≪ vodo, z enakimi navedbami na deklaraciji (višja vsebnost magnezija, višja vsebnost hidrogenkarbonata ipd.).
Voda iz vrtine RgS-2/88 se pod imenom Donat Mg že desetletja neposredno v zdravilišču lahko pije kot Donat Mg, kar bi pomenilo, da se glede na različen namen trženja, voda različno imenuje.
Hotel Sava Rogaška je želel doseči izrek ničnosti odločbe glede poimenovanja Donat Mg. Na Upravnem sodišču RS je bila zahteva zavrnjena, kar je potrdilo nedavno tudi Vrhovno sodišče, ki je dne 12. maja 2016 revizijo zoper omenjeno sodbo Upravnega sodišča zavrglo.
- Minister mag. Dejan Židan je omenjenega gospoda videl ob robu uradnega obiska PRS Pahorja v Moskvi. Sicer minister mag. Dejan Židan želi podjetju vse dobro, bo pa ministrstvo, ki ga vodi, tudi v prihodnje ravnalo v skladu z zakonodajo, ki velja.