Paleontologi so odkrili zanimive fosile, ki pričajo o tem, da so dinozavri tako kot ljudje urinirali, odvajali blato in se razmnoževali. Za vse to pa se uporabljali le eno odprtino, ki jo znanstveniki imenujejo kloaka. Znanstveniki so bili nad odkritjem popolnoma fascinirani, saj so v preteklosti kloako opazili le pri pticah in krokodilih, fosil pa potrjuje prvi primer kloake pri določeni vrsti dinozavrov.
Znanstveniki so odkrili zelo zanimive fosile psikatozavra na Kitajskem. Fosili so jim omogočili preučiti znamenito kloako, ki jo je ta vrsta dinozavrov uporabljala za različne funkcije. Kljub temu, da je fosil star več kot sto milijonov let, pa je bila kloaka presenetljivo zelo dobro ohranjena, je poročal All That’s Interesting.
Čeprav ima večina sesalcev ločene luknje, ki služijo različnim telesnim funkcijam – na primer iztrebljanju in uriniranju – druge živali, kot so ptice in plazilci, uporabljajo samo eno odprtino, imenovano kloaka. Ta fosil potrjuje, da so imeli dinozavri nekoč tudi kloako. Nova študija fosila psikatozavra pa je pokazala, da kloaka dinozavrov ni bila podobna nobeni živi živali na sodobnem planetu. Avtorji študije so odprtino dinozavrov opisali kot “zelo edinstveno”.
“Večina kloak tvori nekakšno režo. Včasih gre za navpični razkol, včasih za obliko smeška, lahko pa tudi kislega obraza,” je povedal Jakob Vinther, paleontolog in višji predavatelj na Šoli za zemeljske vede Univerze v Bristolu. “Fosil ima kloako v obliki črke V s parimi lepimi utripajočimi ustnicami in ni žive skupine živali, ki bi imela tako obliko morfologije.”
Na podlagi odkritja so znanstveniki lahko potrdili obstoj kloake tudi pri dinozavrih
Kloaka je v bistvu zadnjica dinozavra, medtem ko imajo tudi ptice, dvoživke in plazilci kloake. Krokodili in aligatorji, ki so najbližji živi sorodniki dinozavrov, imajo kloake, ki so v obliki vodoravne reže. Glede na obliko kloake psikatozavra obstaja možnost, da so njihovi predniki arhozavri. Znanstveniki ugotavljajo, da je kloaka po vsej verjetnosti bila namenjena tudi parjenju, niso pa še ugotovili, če je psikatozaver imel moški spolni organ. “Ker se v tem fosilu ni ohranilo nobeno reproduktivno tkivo, je težko ugotoviti, ali je bil dinozaver moški ali samica,” še pravi Vinther, ki je prepričan, da se je psikatozaver vseeno paril na “prodoren način”.
Psikatozaver je rastlinojedi dinozaver iz obdobja krede (pred 129-113 milijoni let), imenujejo pa ga tudi “sibirski psitakozaver”. V višino je lahko meril tudi do 185 centimetrov, tehtal do 30 kg in je bil največji predstavnik te vrste. Zaradi svojega nenavadnega videza ga imenujejo tudi “dinozaver-papiga”. Psikatozaver je imel kljun, izrastke podobne rogovom in nekakšne špice ali perje na repu. Njegov fosil pa si je v tem trenutku možno ogledati na razstavi v muzeju Senckenberg v Frankfurtu.
Fosil je bil prvotno odkrit pred desetletji v provinci Liaoning na severu Kitajske, ki je bogata s fosili. Vinther je začel delati na fosilu leta 2016, s poskusom rekonstrukcije barvnega vzorca dinozavra. Ko pa je prišel do zaključne faze svoje prve študije je ugotovil, da je bila kloaka dinozavra dovolj nedotaknjena, da bi jo lahko tudi pregledali. “Dobil sem priložnost, da spet od blizu pogledam primerek in nenadoma spoznal. O moj bog, kloaka je pravzaprav precej dobro ohranjena in dejansko lahko vidimo nekaj anatomije, za katero nisem mislil, da jo lahko vidimo, “ se spominja Vinther. Za raziskave o kloaki se je združil z Diane Kelly, strokovnjakinjo za penise vretenčarjev in kopulacijski sistem z univerze v Massachusettsu Amherst, in paleoartistom Robertom Nichollsom.
Sara Rančigaj