“To niso nore zadeve,” trdi nemški znanstvenik Sebastian Willems, ki na nemški vesoljski agenciji preučuje, kaj se zgodi z umetnimi sateliti, ki, potem ko so svojim namenom že odslužili, spet vstopijo v zemljino atmosfero. “V zemljini orbiti je veliko satelitov, ki se bodo prej ali slej vrnili. Po vsej verjetnosti bodo razpadli, a se zastavlja vprašanje, kakšne so možnosti za trk,” se sprašuje Willems.
Vprašanje je po mnenju nemškega znanstvenika Sebastiana Willemsa zelo na mestu, saj bi v primeru, da se kakšen izmed satelitov na poti proti zemljinem površju ne bi razgradil, lahko povzročil velikansko škodo. V tem trenutku v zemljini orbiti kroži približno 500 tisoč večji odpadnih kosov satelitov. Skladno z razvojem je pričakovati, da bo teh kosov v prihodnosti vedno več, poroča BBC.
V zemljino atmosfero vsake tri do štiri dni vstopi večji objekt
Da v vesolju v bližini zemlje resnično vladajo resne razmere ter onesnaženost, priča tudi podatek, da je mednarodno vesoljsko postajo treba – da bi se izognili trku s smetmi ali drugimi še delujočimi napravami –pogosto premakniti v drugo orbito.
“Že od začetka vesoljske dobe smo priča objektom, ki ponovno vstopajo v atmosfero. Običajno v zemljino atmosfero vsake tri do štiri dni vstopi večji objekt – to bo še dolgo časa predstavljalo problem,” je prepričan Willems.
Nemški znanstvenik meni, da sateliti na poti proti zemljinem površju ne morejo v celoti “preživeti”, saj zaradi vročine razpadejo že veliko prej. “Preživijo” pa lahko večji kosi, kot so rezervoarji za gorivo – pogosto valjaste oblike in v velikosti manjšega avtomobil –, s katerim sateliti maneverirajo po vesolju.
Ž. K.