Ker matere na plod lahko vplivajo na več načinov v primerjavi z očetom, ki ima nadzor le nad semenčico, je dolgo veljalo, da so prav matere najpomembnejše pri določanju spola otroka. Pri sesalcih je bilo tudi splošno znano, da spol otroka lahko določi le mama, saj naj bi moška sperma imela enak delež sperme X in Y, kar bi bil naključen izbor spola v razmerju 50:50.
Vendar pa v resnici temu ni tako. Ugotovili so, da obstaja zveza med “genetsko kakovostjo” in deležem sinov ali hčera. To razmerje je ključnega pomena za očeta: velikost njihovih jeder v spermi odraža delež sperme X in Y. Očetje z večjo genetsko kakovostjo proizvajajo spermo z manjšimi glavnimi jedri – večji delež Y sperme – kar pomeni večji delež sinov. Obstaja pa tudi razlog, zakaj je v očetovem evolucijskem sistemu želja po spremembi verjetnosti, da imajo sina ali hčer. Moški z nižjo genetsko kakovostjo lahko zmanjšajo možnost sinov, saj so ti bolj dovzetni za negativne učinke glede plodnosti za razliko od hčerke, ki so bolj odporne na te negativne učinke medsebojnega bivanja, piše znanstveni portal Science 2.0.
Pomembne gospodarske posledice
Predvidevanje razmerja med spoloma ima veliko pomembnost za ljudi in biotske posledice. Pri domačih živalih, kot so živina, ima sposobnost manipuliranja s spolnimi razmerji pomembne gospodarske posledice. Pri ogroženih vrstah lahko spolni dejavniki potiskajo vrste na rob izumrtja, tako bi lahko različni programi vzreje sparili moški in ženski spol glede na potrebe in tako dosegli redkejši spol.
D. Š.