V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) ostro obsojajo verbalni napad Svetlane Makarovič na novinarko Planet TV, ki ji je 2. oktobra 2026 ob robu sodne obravnave zastavila vprašanje o svobodi izražanja. Makarovičeva ji je pred kamerami zabrusila: “Bodi tiho, ker si neumna.”
Navajajo, da je takšno poniževanje novinarke pri opravljanju njenega dela nedopustno. Od Svetlane Makarovič pričakujejo javno opravičilo.
ZNP navaja, da imajo novinarji pravico postavljati tudi neprijetna vprašanja. Sogovornik lahko odgovor zavrne, to pa ne upravičuje osebnega žaljenja in ukazovanja, naj novinar utihne.
Izjavo novinarjev in publicistov v nadaljevanju objavljamo v celoti:
“Osebno poniževanje, zastraševanje in nasilje nad novinarji zaradi njihovega dela odločno zavračamo, ne glede na nazorsko usmeritev novinarja, uredniško politiko njegovega medija ali ugled napadalca. Stanovska solidarnost mora veljati za vse. Posebej zaskrbljujoče je, da tako ravna uveljavljena kulturnica in politična aktivistka, ki se pri zagovoru lastnega izražanja sklicuje na svobodo govora, novinarki pa na vprašanje odgovori z zahtevo po molku.
Umetniški ugled nikomur ne daje privilegija poniževati drugih. Svoboda izražanja mora veljati tudi za ljudi, katerih vprašanja ali stališča nam niso všeč.
V ravnanju Makarovičeve prepoznavamo nadaljevanje odnosa do novinarskega dela, ki se je pokazal že 21. januarja 2022 v njenem javnem napadu proti Jožetu Možini. V sramotilnem besedilu ga je označila za “poklicnega lažnivca” in “obrekljivca brez časti”, uporabila besede “našla svinja je korito” ter napad sklenila z ukazom “Jezik za zobe, Možina!”. Omenila je tudi oddajo Pričevalci. Tu gre za neposredno osebno in poklicno razvrednotenje novinarja ter poziv k njegovemu utišanju, ki zahtevata jasen odziv novinarskih organizacij.
Evropski standardi dajejo takšnemu odzivu trdno oporo. Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2016)4 v 15. točki smernic opozarja, da javne osebnosti ne smejo spodkopavati integritete novinarjev in s tem ogrožati njihove varnosti. Od njih zahteva tudi javno in nedvoumno obsodbo groženj in nasilja nad novinarji ne glede na njihov izvor.
Svet Evrope v smernicah za izvajanje priporočila poudarja še pomen javnega razkritja takšnih verbalnih napadov in odgovornosti njihovih avtorjev. Svoboda izražanja široko varuje tudi ostro, žaljivo in vznemirjajočo kritiko ter satiro. Vendar ne zagotavlja avtomatične imunitete za vsak poseg v dostojanstvo in ugled drugega.
ESČP je v sodbi Kunstelj proti Sloveniji z dne 7. julija 2026 ob dolgotrajnem in hudem žaljenju ter obrekovanju dveh novinarjev presodilo, da izrečena kazenska sankcija v konkretnih okoliščinah ni kršila 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ta zadeva ima drugačne okoliščine in ne določa izida Možinove pravde; potrjuje pa, da sklicevanje na svobodo izražanja samo po sebi ne izključi odgovornosti za hude osebne napade.
TV Slovenija: Zamolčanje odločilnih delo napada
Ob tem ostro protestiramo proti načinu poročanja TV Slovenija. Številni mediji so javnosti predstavili žalitev novinarke in bistvene okoliščine sodnega spora. V Odmevih 2. oktobra pa je bil predmet Možinove tožbe skrčen na navedbo, da ga je Makarovičeva imenovala “Lažina”, kar slednja sploh ni izjavila in ni predmet spora. Tak izmišljen, zavajujoč prikaz razloga za tožbo izpušča prav tisto, zaradi česar je zadeva pomembna: konkretne ponižujoče izraze, napad na njegovo poklicno integriteto in izrecni poziv k molku.
Izraza “Lažina” v besedilu Utrip laži, zaradi katerega poteka pravda, sploh ni. S takšnim povzetkom je javnost dobila zavajajočo predstavo o razlogih za tožbo.
Zakaj je RTV to storila? Odgovornost RTV Slovenija je pri tem dvojna. Kot javni medij, ki ga financiramo ljudje različnih političnih in nazorskih prepričanj, mora javnosti zagotavljati točne in poštene informacije. Hkrati je bil Možina napaden zaradi oddaj Utrip in Pričevalci, ki ju je pripravljal za RTV Slovenija. Javni medij RTV pa je o zadevi najmanj in tudi najmanj korektno poročal. Spletni portal MMC sploh nič.
Kakšni standardi javnega medija so to? Od ustanove pričakujemo, da bo svojemu novinarju zagotovila podporo ob osebnih napadih zaradi njegovega dela in da bo o njegovem primeru poročala po enakih profesionalnih merilih kot o napadih na druge novinarje. Korektno poročanje mora jasno predstaviti predmet spora in bistvena stališča obeh strani. Javnosti ni treba čakati na sodbo, da bi izvedela, katere besede so bile dejansko izrečene in zaradi česa novinar zahteva sodno varstvo.
Zamolčanje odločilnih delov napada in nadomeščanje njihove vsebine z milejšim, celo izmišljenim povzetkom zmanjšujeta težo dogodka ter spodkopavata zaupanje v javno televizijo.
Vodstvo RTV Slovenija, odgovorne urednike in voditelje informativnih oddaj pozivamo, naj zavajajoči prikaz popravijo, javnosti predstavijo dejansko vsebino spora in pojasnijo razloge za takšno poročanje.
Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije ter druga stanovska združenja pozivamo k nedvoumni obsodbi napada na novinarko Planet TV in k dosledni uporabi enakih meril pri zaščiti vseh novinarjev. O pravni odgovornosti v konkretnem sporu odloča neodvisno sodišče. Naša stanovska dolžnost pa je, da se na javno poniževanje in utiševanje novinarjev odzovemo takoj. Dostojanstvo novinarja in njegova pravica do dela ne smeta biti odvisna od tega, komu je politično ali osebno všeč.
Združenje novinarjev in publicistov Ljubljana, 3. oktober 2026″
M.D.