Boštjan M. Zupančič je pred dnevi na svojem Twitter profilu zagotovil, da ne namerava kandidirati za predsednika države, potem ko se ga je resno začelo omenjati kot kandidata, ki bi ga utegnila levica konec oktobra podtakniti desnici. Nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu je namreč zapisal, da je 5000 podpisov, kolikor jih je treba zbrati za vložitev kandidature, nemogoče zbrati v protiustavnih treh tednih. Zatorej, “oddahnite si, ustavite stampedo”, je zapisal na Twitterju. Je pa na Facebooku nato v četrtek vseeno objavil svoj nesojeni manifest kandidata za predsednika RS. Kot pravi, ga je objavil zato, ker bi se morali do teh vprašanj opredeliti tisti, ki bodo kandidirali. V svojem t. i. “manifestu” nekdanji sodnik, znan tudi pod vzdevkom BMZ, med drugim benti čez vplivne ljudi iz prejšnjega režima in nadzorovane medije, ki napadajo nasprotnike te zarote. Poln kritik je tudi na račun aktualne vlade Mira Cerarja, ki da vodi katastrofalno kadrovsko politiko.
“Nastopam kot popolnoma neodvisen in nadstrankarski kandidat. Nikomur nič ne dolgujem in nikomur vnaprej nič obljubljam. Moja kampanja bo brez vsake finančne pomoči gradila na tem Manifestu in na mojem Programu. Otroci so lačni, petdeset odstotkov ljudi živi pod pragom revščine. A v Sloveniji obstaja razjarjena in grobo utišana in zdaj že apatična tiha večina! Ta tiha večina je žrtev kontinuitete prejšnjega režima. Nasprotnike te zarote kot politično nekorektne takoj napadejo kontrolirani mediji,” v uvodu svojega manifesta navaja Boštjan M. Zupančič.
Kot meni BMZ, se uničuje okolje, ljudje so absurdno obdavčeni, nacionalizira se zdravstvo, sodstvo je kronično nesposobno, ni pravne varnosti, mladi bežijo v tujino, rodnost se bliža točki nepovratka, etatistična država pa je ekonomski analfabet. Opozarja tudi na splošno neplačilno nedisciplino, na univerze, ki nimajo avtonomije, pa tudi na bančni sistem, ki je talec domačega klientelizma, bruseljske politike in globalizacije.
Slovenija daleč najbolj sprekarizirana država v Evropi
BMZ opozarja tudi na prekariat mladih brez pravne varnosti, ki omogoča grobo izkoriščanje: “Slovenija je v EU daleč najbolj sprekarizirana država. Banke so s švicarskimi krediti izkoristile neuke komitente, zdaj so kredite prodale najbolj brezobzirnemu švicarskemu rubežniku; več kreditojemalcev je naredilo samomor! Medtem, ko ministrica za finance pravi, da ni v tem nič nezakonitega, so bili v Franciji bankirji za goljufijo že kazensko obsojeni!”
Zupančič poudarja, da aktualna vlada vodi katastrofalno kadrovsko politiko. Negativna selekcija in klientelizem sta povzročila, da smo si državo morda že zapravili. In da nas bodo razgrabili sosedje. “Zunanje politike nimamo, ker smo šibki in ne vemo, da smo zanemarljivi, razen, če bi uveljavljali prodorne argumente,” dodaja.
Bojda so njegovi zavezniki tisti, ki se jih 25 let ni ne slišalo in ne uslišalo. Čému, če ne temu, da se jih sliši, služi demokracija in je služila osamosvojitev, se sprašuje. “Kot sodnik ustavnega in Evropskega sodišča za človekove pravice najbolje vem, kaj so človekove pravice. Kot človek, ki se je šolal na Harvardu in tujino dobro pozna, se bom zavzemal za normalizacijo razmer v EU in v tem zdaj mrtvem rokavu zahodne civilizacije, v katerem so se zaredili paglavci.”
Ni kaj, program, zelo podoben kandidatu desnice. In ravno to je za večino domoljubov težava – levica je v preteklosti že poskušala podtakniti svojega kandidata nasprotno mislečim, in uspela, z Danilom Türkom, ki pa nas je potem razdelil na prvo- in drugorazredne državljane. Očitno se je Boštjan M. Zupančič odločil, da ljudi glede njegovih pravih namenov ne bo delil. In to že pred volitvami.
T. F.