Ustavno sodišče je v četrtek, 2. julija 2026, po večletnem zavlačevanju sprejelo odločitev glede zakona o RTV Slovenija, s čimer je »retroaktivno legaliziralo politične čistke«, ki jih je izvedla vlada Roberta Goloba v javnem mediju. Odločitev je sprožila ostre kritike, ki opozarjajo na sistemski zlom neodvisnosti institucij.
V svojem zapisu na omrežju X je evropski poslanec Milan Zver ostro ocenil odločitev in poudaril, da ustavno sodišče s tem ni zaprlo afere, temveč je dokončno potrdilo sistemski zlom neodvisnosti institucij.
Milan Zver kot ključni dokaz političnega in mednarodnega inženiringa navaja vlogo nekdanje evropske komisarke. “Ključni dokaz političnega in mednarodnega inženiringa ostaja vloga bivše komisarke Vere Jourove, ki je na Ustavno sodišče vplivala ravno v času ustavne presoje. Dokumenti, ki sem jih po treh letih pravnih bitk in pritiskov uspel razkriti, jasno dokazujejo, da je bil njen obisk neposreden politični pritisk z namenom odprave zadržanj zakona in zaščite interesov njenih kolegov iz skupine Renew. Gre za nevaren precedens, ki je razgalil popolno rušenje sistema zavor in ravnovesij ter delitve oblasti v Sloveniji,” je zapisal Zver na X.
Še bolj neposredno je na razmere opozoril podžupan Občine Žiri, Nejc Brence, ki je zapisal, da ustavno sodišče prikimava političnim čistkam Golobove vlade na RTV Slovenija ter da bo od zdaj naprej vsaka vlada lahko z zakonom zamenjala vodstva javnih ustanov – a verjetno le, če gre za “prave barve”.
Ustavno sodišče je prikimalo političnim čistkam Golobove vlade na @RTV_Slovenija. Od zdaj naprej lahko očitno vsaka vlada z zakonom zamenja vodstva javnih ustanov. Ali pa to velja samo za tiste, ki so prave barve 🤔 https://t.co/0ENpdXBwUi
— Nejc Brence (@BrenceNejc) July 4, 2026
Spomnimo, po nastopu vlade Roberta Goloba leta 2022 je prišlo do obsežnih kadrovskih menjav na RTV Slovenija. Novi zakon o RTV je omogočil zamenjavo vodstva in programskega sveta, kar so kritiki označili za politični prevzem javnega medija. Takratna opozicija je zakon in postopke izpodbijala pred Ustavnim sodiščem, ki je odločitev več let odlagalo. Potrditev zakona zdaj pomeni, da so vse pretekle čistke pravno pokrite, kljub očitkom o kršitvah načel neodvisnosti javnih medijev in ravnotežja moči. Primer Jourove kaže tudi na domnevno mednarodno politično vpletenost v notranje slovenske zadeve.
Odločitev Ustavnega sodišča postavlja nevaren precedens, saj bo v Sloveniji odslej lažje z zakonom zamenjati vodstva ključnih javnih institucij, ne le RTV. Vprašanje, ki ga postavljajo kritiki, je preprosto: ali bo to orodje na voljo vsaki vladi ali le tistim “prave politične barve”.
A.H.