Pred dnevi se je na družabnem omrežju Facebook pojavil zapis policista, ki je brez dlake na jeziku izpostavil, da je žalostno, da se nič ne zgodi, ko čudežno izgine 130 milijonov evrov, ko pa nekdo ukrade pašteto za 35 centov, je potrebno spisati ovadbo. V naši prelepi zeleni deželi pa se dogaja tudi to, da nekateri sploh niso plačali svojih računov za svoje zadnje lokalne volitve, pa očitno to sploh ne predstavlja ovire za kandidiranje na prihajajočih lokalnih volitvah. Med te se uvršča stranka SD, kjer se jim neplačevanje računov očitno ne zdi neetično in nemoralno, še manj pa jim je očitno mar, da se s tem samo dodatno poglabljata prvo- in drugorazrednost v praksi.
Na problematiko neplačevanja računov za volilne kampanje, za katerega se zdi, da očitno nikogar ne moti, je javno opozoril novinar Peter Jančič, ki je izpostavil, da stranka SD pred štirimi leti – tako kot mariborski župan Andrej Fištravec – ni poravnala računov, neplačane račune pa je imela tudi že od prej.
Zakonodajo sebi v prid izkoriščajo tisti, ki so na oblasti
Več kot očitno je, da je zakon slabo spisan, sodišče pa do sedaj s pomočjo svoje prakse še ni uspelo zapolniti vrzeli. Politiki pa to spretno izkoriščajo in goljufajo. Pri tem je potrebno izpostaviti, da to praktično počnejo tisti politiki, ki so na oblasti, in ne nekateri, ki nimajo službe in niso finančno preskrbljeni. Gromozanska napaka je, da obstoječa zakonodaja za lokalne volitve ne določa, da bi se poslovanje najpomembnejših županov in največjih strank znašlo pod drobnogledom računskega sodišča. Sicer je do pregleda v primeru Fištravca prišlo izjemoma, in sicer na podlagi angažmaja Jančiča, stranka SD pa je ostala nedotaknjena, čeprav tudi sama pred istimi volitvami ni poravnala računov.
Med strankami, ki se z minusom približujejo volilnemu letu, izstopa stranka Dejana Židana. To pa omogoča zakonodaja, ki sicer lahko kandidata ali stranko drago stane v primeru, če dobi majhen prispevek ali posojilo od društva ali podjetja, pri čemer ni prizaneseno niti darovalcem. Na drugi strani ni določena višina kazni v primeru, če stranka za kampanjo ne poravna stokrat več računov. To pa stranka, kot je SD, s pridom izkorišča in celo brez zadržkov ponovno kandira na volitvah.
Sami priznali, da računov v vrednosti 121.048 evrov niso plačali
Zadnje letno poročilo, ki so ga objavili aprila lani na Ajpesu, kaže, da SD računov za kampanjo pred lokalnimi volitvami pred štirimi leti (in druge kampanje) tudi še do začetka lanskega leta ni plačala. Neplačani računi pa predstavljajo posojilo (na prisilni način), če pa ti sploh niso plačani, celo darilo. To, da pa računov v vrednosti 121.048 evrov še kar niso plačali, so v letnem poročilu priznali s spodnjim zapisom.
Čeprav so v stranki SD priznali, da imajo za stare lokalne kampanje neplačane račune v višini več kot sto tisoč evrov, pa so to revizorji ocenili kot nesporno. Iz ptičje perspektive je mogoče videti, da takšna odločitev nikakor ne more biti dobra, saj v realnosti zastonj kosila ne obstajajo. Glede na to, da nič ni zastonj, je jasno, da je to nekdo moral poravnati. Ker gre za račune podjetij, zakon pa podjetjem podarjanje ali posojanje denarja strankam za kampanje strogo prepoveduje, gre za očitno kršitev zakonodaje. Vendar pa se velikim strankam za kazni ni potrebno bati, saj če računsko sodišče tega ne opazi, nihče ne sproži postopka, ki bi sodiščem omogočil izrekanje kazni. Ob tem Jančič opozarja na problematiko, do katere je prišlo v primeru Fištravca, kjer je sicer do sprožitve postopka prišlo, a je sodišče tik pred lokalnimi volitvami odločilo, da javnost ne sme izvedeti, kakšna je sodba.
Takšen podatek naj ne bi bil v javnem interesu in to je res izjemno težko razumeti. So pa s tem simbolično sporočili, da naj ne bi bila javna stvar, kakšna so pravila v primeru financiranja volilnih kampanj. Glede na to, da je na uradni strani stranke SD mogoče videti, da se v stranki intenzivno pripravljajo na lokalne volitve, je očitno, da za etiko in moralo v stranki SD ni prostora. Prikrivanje pa kaže na to, da v državi vladajo goljufi.
H. M.