Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je bila očitno zastavljena zelo multikulturno. Med drugimi jeziki so slovensko himno namreč zapeli tudi v arabščini. Na družabnih omrežjih so se glede na aktualno dogajanje po svetu že vsuli komentarji – mnogi med njimi menijo, da gre za smešenje Slovenije, slovenskega jezika in slovenske himne.
Letošnja prejemnika Prešernove nagrade sta nekdanji politik in poslanec LDS pisatelj Tone Partljič ter skladatelj Ivo Petrić. Letošnji režiser prireditve Mare Bulc si je sicer kot navdih za umetniški program izbral svetovljansko sedmo kitico Prešernove Zdravljice. Bulc je svetovljansko sporočilo sedme kitice podčrtal z večkratno izvedbo v več jezikih – med drugim tudi v arabščini – in hkrati zaobjel sporočila letošnjih nagrajencev. V videoportretih je dal nagrajencem glavno besedo in možnost komentiranja.
Dobitniki nagrad Prešernovega sklada so: kiparka Mojca Smerdu, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica ter igralka in plesalka Katarina Stegnar.
Na koncu proslave so nagrajenci podali še svoj komentar na slovensko himno in njen pomen. Vse izjave, ki si jih lahko preberete spodaj, so bile v duhu multikulturnosti in spoštovanja različnih ter žice na meji:
Ivo Petrić: “Če se dotaknemo naše himne, moram reči, da je sijajna glasbeno, Prešeren pa itak. Moram
reči, da sem zelo ponosen, da imamo zelo dobro himno.”
Katarina Stegnar: “Kaj je zdaj to “žive naj vsi narodi”, kateri pa? Tega strahu pred drugačnostjo, strahu pred izjemnimi dosežki, tega ne štekam, res ne štekam.”
Ambrož Čopi: “Mislim, da nam himna kot taka daje vedeti, da je lahko vsak svojsten in da ni nikomur nič
odvzeto, če nekoga drugega priznavaš, to njegovo neko kvaliteto. Veličina je v sprejemanju raznolikosti in dopuščanju raznolikosti v družbi.”
Janusz Kica: “Vsaka utopija nam mora biti blizu. In zagotovo gre za vrsto utopije. Zamisel o skupnosti je nekaj najboljšega, kar obstaja. Srečna je dežela, v katero si želijo priti tujci.”
Mojca Smerdu: “Upam, da se bomo kmalu zavedali, kaj je hotel Prešeren s tem zares povedati.”
Aleksij Kobal: “Tam od osamosvojitve dalje nismo vzpostavili vzvoda, s katerim bi lahko ugotavljali odgovornost. Biti strpen in spoštovati drugačnost. To se mi zdi tudi pomemben vidik, za katerega opažam, da v zadnjih mesecih strmo pada.”
Tone Partljič: “Nemiren sem, ker se gradi ta žičnata ograja okoli Slovenije. Mi smo visoko kulturen narod in zdi se mi, da bi se morali tega zavedati.”
Partljič: Cankar je rekel, da bodo tu nebesa pod Triglavom, ljudje pa se obnašajo, kot da živijo v peklu pod Triglavom
Tone Partljič je bil v svojem govoru precej umirjen in nekritičen. Povedal je samo, da v Sloveniji ni več prostora za pravo komedijo, za komediografski dialog. Prevladujejo instant variante, kot je stand-up komedija, ki sploh ni komedija, meni Partljič.
“Na Slovenskem je tolko stvari svetih. Ne boš se delal norca iz duhovnikov, ne boš se delal norca iz partizanov, ne boš se delal norca iz osamosvojiteljev itd. Če na to kot komediaograf pristaneš, je vsega konec,” je bil o delu komediografa jasen Partljič.
Partljič je povedal, da se spominja teh podelitev še iz let po drugi svetovni vojni. Takrat, je dejal, so govorili predvsem politiki ali pa kulturni politiki in zdelo se je, kot da poučujejo kulturnike, kako ostati na pravi linji. “Danes pa mislim, da govorimo predvsem kulturniki in podučujemo politike,” pravi Partljič. Za konec se je pošalil še na svoj račun in rekel, da so “člani upravnega odbora že s tem, ko so dali nagrado njemu, dokazali svoj smisel za humor”.
Umetniški program prikazuje našo multikulturnost
Umetniški program prireditve poleg Slovencev sestavljajo predvsem glasbeniki, ki v Sloveniji živijo, a so k nam prišli od drugod. V sklopu večera so nastopajoči izvajali slovensko himno v različnih jezikih in slogih. Damir Avdić v bosanščini, Irena Preda v slovenščini , Ali R Taha v arabščini, Nagisa Moritoki v japonščini, Chris Eckman v angleščini in Katinka Dimkaroska v makedonščini.
Nadežda Tokareva in Natalija Morozova sta izvajali delo nagrajenca Iva Petriča, igralka Pia Zemljič pa je recitirala vse kitice Zdravljice. Na Ministrstvu za kulturo so poudarili, da so ti umetniki vitalen del naše umetniške scene in pokazatelj naše večkulturne odprtosti in tolerance.
Kam pa boste šli vi na Prešernov dan?
Slovenski kulturni praznik, 8. februar, je zagotovo dan, na katerega si lahko brezplačno ogledate nekaj najboljših muzejev in galerij v Sloveniji. Na spodnjem seznamu je le nekaj predlogov, kam greste lahko jutri, ne da bi vam bilo treba plačati vstopnino.
8. februarja bodo svoja vrata na stežaj brezplačno odprli:
- Narodna galerija v Ljubljani
- Moderna galerija v Ljubljani
- Slovenski šolski muzej
- Prirodoslovni muzej Slovenije
- Mestni muzej Ljubljana
- Ljubljanski grad
- Galerija Jakopič
- Slovenski gledališki inštitut
- Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec
- Muzej novejše zgodovine Celje
- Kobilarna Lipica
- ter še mnogi drugi muzeji in galerije po državi.
A. R.