V zadnjem času je v javnosti močno odmevala “romanca” med multinacionalko Pfizer in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki pa še ni dočakala epiloga. Zasebnih tekstovnih sporočil med subjektoma še niso raziskali. Ali gre za zgodbo, ki bi lahko izničila njene nadaljnje politične možnosti? Naj opomnimo, da je bila Ursula Von der Leyen obtožena plagiatorstva v navezavi na svoje doktorsko delo (več). Prav tako naj bi bila članica zloglasne vplivne skupine Bilderberg (več, več). Zapomnili si jo bomo tudi po vmešavanju v poljske demokratične volitve (več).
Med koronakrizo so predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen javnosti predstavljali kot rešiteljico milijonov Evropejcev, in sicer zaradi prizadevanj za pridobitev odmerkov Pfizerjevega cepiva. Za zgodbo o uspehu pa je skrita še mračnejša. Predsednica naj bi namreč bila v “prešuštnem razmerju” z multinacionalko Pfizer. Medij Euronews poroča, da je belgijsko sodišče v Liègeu do decembra odložilo odločanje, saj menda ni bilo jasno, katera inštitucija je pristojna za raziskovanje dileme, ali je Evropska komisija v pogajanjih, povezanih s cepivi proti covidu-19, s Pfizerjem zagrešila kakšno kršitev.
Po vložitvi kazenske ovadbe so belgijske oblasti na začetku leta 2023 primer tudi sprožile. Naknadno sta se tožbi pridružili tudi madžarska in poljska vlada. Čeprav belgijski sodnik trdi, da so se domnevna kazniva dejanja zgodila na ozemlju njihove pristojnosti, želi primer prevzeti Evropsko javno tožilstvo, saj naj bi po evropski zakonodaji organ preiskoval in preganjal storilce tovrstnih kaznivih dejanj ter jim sodil. Zadeva bi lahko izničila možnosti von der Leynove za vnovično kandidaturo za mesto predsednice EK. Afera “Pfizer” ima sicer vse elemente zgodbe o “prešuštvu” – začetno romanco, sum zaradi skrivnih sporočil, zanikanje in zadnjo fazo, ko ljubimca o zadevi raje ne govorita.
Pfizerjevo cepivo je bilo prvo cepivo proti covidu-19, ki je prejelo dovoljenje EU, in sicer že decembra 2020, obenem pa so pogodbo o vnaprejšnjem nakupu podpisali mesec dni pred prvo serijo, in sicer v višini 200 milijonov odmerkov. Po drugi strani je imelo cepivo AstraZeneca velike težave, in sicer zaradi suma, da prednostno dobavlja v Združeno kraljestvo. Pri pogajanjih o nakupih v imenu držav članic je Ursula von der Leyen v Pfizerjevem cepivu našla vse, česar AstraZeneca ni mogla ponuditi v smislu zaupanja in zanesljivosti. Marca in maja 2021 so hitro sledile nadaljnje pogodbe s Pfizerjem, ki so zagotovile odmerke cepiva v skupni vrednosti 2,4 milijarde evrov z možnostjo nakupa dodatnih 900 milijonov odmerkov.
Vse je potekalo gladko. Von der Leynova je aprila 2021 obiskala Pfizerjevo proizvodno središče v Puursu v Belgiji, od koder je napovedala svoj cilj, da bo do konca poletja precepila večino odraslega evropskega prebivalstva. Temu je sledilo poročilo New York Timesa (aprila 2021) o opravljenih klicih in izmenjanih besedilnih sporočilih med Ursulo von der Leyen in Pfizerjevim izvršnim direktorjem Albertom Bourlo, prek katerega sta se obe strani pogajali o pogodbah za cepiva. Ugotovitve so pokazale, da je v tej zadevi prav njeno posredovanje (diplomacija) imelo ključno vlogo. Pozneje je novinar Alexander Fanta vložil zahtevo za dostop do vsebine besedilnih sporočil.
V zadevi ni bilo mogoče najti ustreznih dokumentov, kratkotrajna sporočila pa v to kategorijo ne spadajo (med dokumente, ki zahtevajo registracijo). Odgovor komisije je sprožil preiskavo evropske varuhinje človekovih pravic Emily O’Reilly, ki je januarja 2022 ugotovila nepravilnosti pri obravnavi zahteve družbe Fanta. Varuh je ugotovil, da niso skušali ugotoviti, ali so obstajala kakršnakoli besedilna sporočila. Obenem je zaznal neskladje z razumnimi pričakovanji glede preglednosti in upravnih standardov, po katerih se ravna komisija. Januarja 2023 se je medij The New York Times odločil, da bo primer, ki se nanaša na komisijo, privedel na evropsko sodišče, saj mu besedil niso posredovali.
Bo afera Ursulo von der Leyen politično pokopala?
V nadaljevanju so evroposlanci v več kot 20 poslanskih vprašanjih, ki so jih vložili na komisijo, zahtevali pojasnila in preglednost v zvezi s posli s cepivi. Eden od takšnih pozivov, ki ga je vložila evropska poslanka Sophie in ‘t Veld, je sprožil nadaljnji odziv podpredsednice komisije, pristojne za t. i. preglednost, Věre Jourove, ki pa je navedla, da imajo besedilna sporočila omejeno časovno dokazno vrednost. Pomanjkanje informacij je dodatno razjezilo zakonodajalce, ko je Pfizerjev izvršni direktor Bourle v navezavi na razpravo o tem vprašanju zavrnil dve povabili posebnega parlamentarnega odbora za covid-19 (COVI).
Incidenti so privedli do tega, da so poslanci Evropskega parlamenta pozvali k prepovedi Pfizerjevim predstavnikom do dostopa do parlamenta. To potezo so nazadnje zavrnili na konferenci predsednikov parlamenta. Marca 2023 se je komisarka za zdravje Stella Kyriakides na zahtevo COVI javila, da bi sodelovala v burnem pogovoru s poslanci Evropskega parlamenta. Vztrajala je, da “predsednica komisije ni bil vključena v nobena pogajanja o pogodbi o cepivu”. V navezavi na to velja izpostaviti dejstvo, da o besedilnih sporočilih von der Leynova sploh ne želi razpravljati.
Prav tako je pomembno izpostaviti, da so vse pogodbe o cepivih odobrile in podpisale države članice in ne komisija, denar pa je prišel iz prestolnic in ne iz Bruslja. Predsednica ima trenutno imuniteto, dva poglavitna sodna postopka v povezavi z njo pa sta v predvolilnem času zamrznjena. Tožilstvo EU (EPPO) je oktobra 2022 obenem napovedalo začetek preiskave o nabavi cepiv v EU med pandemijo. Sedaj je ključno vprašanje, kaj bodo o zaupanju volivcev do von der Leynove pokazale evropske volitve.
Domen Mezeg