“Z izvedbo vseh predpisanih dokumentov in soglasij je moč oceniti, da so minister za finance, tedanja ministrica za pravosodje, Služba vlade za zakonodajo, Vlada RS in predsednik vlade s svojimi ravnanji kršili določila Zakona o javnih financah, saj so za izvedbo nakupa predmetne nepremičnine nezakonito prerazporedili sredstva iz proračunske postavke 7608 – Tekoča proračunska rezerva na proračunsko postavko 298710 – Investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb PO, NRP 2030-223-0017, v višini 6,5 milijona evrov.” Tako namreč revizijsko poročilo o nakupu sodne stavbe na Litijski ulici bremeni najbolj odgovorne za nakup – nekdanjo ministrico Dominike Švarc Pipan, ministra Klemna Boštjančiča in premierja Roberta Goloba.
Medij 24ur je pridobil celotno revizijsko poročilo o nakupu sodne stavbe na Litijski ulici v Ljubljani, to pa močno obremenjuje že odstopljeno ministrico Dominiko Švarc Pipan, ministra za finance Klemna Boštjančiča in premierja Roberta Goloba. Ti so namreč nezakonito prerazporedili 6,5 milijona evrov sredstev za nakup sodne stavbe v višini 7,7 milijona evrov.
Uslužbenci ravnali vestno
Pri tem je zanimivo, da revizijsko poročilo ne bremeni uslužbencev, na katere je želela krivdo prevaliti Švarc Pipanova. V poročilu celo eksplicitno piše, da “uslužbenci, ki so sodelovali pri sestavi pogodbe in ki so preverili ter potrdili njeno vsebino, niso ravnali v nasprotju z nobenim zakonom ali podzakonskim predpisom …” Hkrati piše, da so ministrstvo opozarjali na nerazumne roke in neracionalnost nakupa sodne stavbe, vodstvo ministrstva pa jih ni upoštevalo.
Bosta Boštjančič in Golob odstopila?
Revizijsko poročilo močno bremeni predsednika in podpredsednika vlade. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je po mnenju strokovnih sodelavcev ministrstva za pravosodje v nameri, da se nakup realizira še pred koncem leta 2023, “zaobšlo oziroma si prilagodilo več svojih predpisov, predvsem tistih, ki predpisujejo roke pri zaključevanju proračuna za iztekajoče se leto”.
Ministra za finance in pravosodje sta po mnenju revizorjev zavestno tvegala pomanjkljive dogovore in se z nerazumno odločitvijo podvrgla morebitnim sankcijam, ki jih takšna tvegajo generirajo.
C. Š.