Domski zdravniki Slovenije so v javnem pismu izrazili zaskrbljenost nad vedno slabšimi razmerami v socialnovarstvenih zavodih. Predvsem jih skrbi pomanjkanje ustreznega kadra, kar posledično vpliva tudi na skrb in nego nad oskrbovanci. Poudarjajo, da je pomanjkanje zdravniškega kadra v urejeni državi nesprejemljivo.
Vlado do pozivajo k bolj aktivnemu, hitremu in konkretnemu reševanju opisane problematike, odločevalce pa k resnemu razmisleku o tem, kako omogočiti zdravstvenim timom, da se čim več potrebnih zdravstvenih storitev, vključno s paliativno oskrbo, zagotovi v socialnovarstvenih zavodih na način, ki je za bolnike in njihove svojce čim bolj prijazen.
Domski zdravniki Slovenije so v javnem pismu uvodoma izpostavili, da je v Sloveniji približno 22 000 oseb nastanjenih v socialnovarstvenih zavodih. Pojasnjujejo, da gre v večini za tiste, ki so s številnimi sočasnimi boleznimi, ki so vsaj delno, pogosto pa v celoti, odvisni od nege in pomoči drugih. “To so ljudje, ki so svoja leta aktivnega življenja posvetili gradnji in napredku naše družbe, zdaj pa, kakor zadnja leta vse bolj jasno ugotavljamo, ravno ta družba v obdobju, ko so najbolj ranljivi, pozablja nanje,” so zapisali.
Opozorili so, da z zaskrbljenostjo spremljajo razmere v socialnovarstvenih zavodih, v katerih nudijo zdravstveno oskrbo najranljivejšim in krhkim članom naše družbe, saj se razmere v zadnjih letih pospešeno slabšajo.
“Pomanjkanje zdravniškega kadra, kadra zdravstvene nege in drugega podpornega kadra, ki je nepogrešljiv za zagotavljanje ustreznih razmer za oskrbovance, pogosto sili zaposlene v stalno hitenje in sklepanje kompromisov na račun strokovnosti, kar je v urejeni družbi, ki bi morala s posebno občutljivostjo poskrbeti za najranljivejše, nesprejemljivo”, pravijo.
Kot so pojasnili v nadaljevanju so domovi upokojencev ne le zdravstvene ustanove, ki pomenijo začasno namestitev do zaključka zdravljenja določenega stanja, ampak so »edini dom številnih posameznikov, ki imajo poleg svojih zdravstvenih in negovalnih potreb tudi potrebo po tem, da jim nekdo prisluhne, začuti, nameni pozornost, nasmeh, tolažbo in bližino,« a je trenutno stanje tako, da zagotovljene niso niti osnove.
“Številne obljubljene pravice, ki naj bi jih prejeli naši oskrbovanci, bodo brez temeljitih sprememb, ki naj bi poskrbele za priliv novega zdravstvenega in drugega potrebnega kadra, ostale le vir za frustracije in nezadovoljstvo oskrbovancev, njihovih svojcev in tistih zaposlenih, ki še vedno vztrajajo v tem izpolnjujočem, a fizično in psihično zelo napornem delu,” so kritični.
Poziv vladi in odločevalcem
Zdravnice in zdravniki, ki delajo v socialnovarstvenih zavodih, opozarjajo, da trenutne razmere kljub velikemu naporu multidisciplinarnih timov, ki delujejo v socialnovarstvenih zavodih, velikokrat ne zagotavljajo več pogojev za ustrezno zdravstveno in negovalno obravnavo naših pacientov, kar pa vodi v več napotovanja v urgentne centre in več hospitalizacij, poglablja tveganje za zaplete in zagotavlja manj možnosti za celostno obravnavo pacientov ter dovolj poglobljeno vključevanje svojcev in skrbnikov v obravnavo najtežje bolnih, ki bi jim morali zagotavljati kompleksno oskrbo.
Vlado zato pozivajo, “da pristopi k bolj aktivnemu, hitremu in konkretnemu reševanju opisane problematike in sprejme ustrezne korake, da se bo odliv zaposlenih iz socialnovarstvenih zavodov prekinil in da bodo te, za družbo tako pomembne ustanove, ponovno postale zanimive za zdravstveno in drugo osebje ne trgu dela. Odločevalce pozivamo k resnemu razmisleku o tem, kako omogočiti zdravstvenim timom, da se čim več potrebnih zdravstvenih storitev, vključno s paliativno oskrbo, zagotovi v socialnovarstvenih zavodih na način, ki je za bolnike in njihove svojce čim bolj prijazen.”
Kot pravijo, si domske zdravnice in zdravniki želijo delovati v najboljšo korist naših pacientov. Skupaj z drugimi zdravstvenimi in nezdravstvenimi člani tima potrebujejo dovolj časa za celostno oskrbo, ustrezno komunikacijo ter dobro strokovno sodelovanje. “Če osebja, ki bi skrbelo za ostarele, bolne in umirajoče, ne bo, bodo ostali samo zidovi in številne žalostne zgodbe. Kot družba zmoremo in si zaslužimo več,” so zaključili.