“Referendum o konoplji, tako kot je napisan, se lahko zelo grdo zlorabi, ker sta vprašanji postavljeni nejasno in dvomljivo,” opozarja nekdanji direktor NIJZ dr. Milan Krek.
“Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?” ; “Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?” se bosta tako sedaj glasili vprašanji, o katerih se bo odločalo na referendumu, ki bo potekal na dan volitev v Evropski parlament, 9. junija.
Medtem ko nasprotniki posvetovalnega referenduma trdijo, da je ta nesmiseln, ker je uporaba konoplje v medicinske namene v Sloveniji že urejena, pobudniki referenduma (Gibanje Svoboda) v znak podpore referenduma po navedbah STA med drugim izpostavljajo, da “bi ob sprostitvi uživanja konoplje za omejeno osebno rabo na tem področju uvedli tudi večji nadzor ter zagotovili standardizacijo in konkretnejše ozaveščanje prebivalstva”, da bi “z zakonsko ureditvijo in nadzorom tega področja zagotovili nakup in uporabo varnih izdelkov iz konoplje, katerih proizvodnja bo regulirana in nadzorovana”.
Stranpoti referenduma
V zvezi s smiselnostjo razpisa tovrstnega referenduma smo se pogovarjali z nekdanjim direktorjem NIJZ dr. Milanom Krekom, ki ima dolgoletne izkušnje na različnih področjih javnega zdravja, predvsem pa ima veliko izkušenj na področju preprečevanja odvisnosti od prepovedanih drog. “Referendum o konoplji, tako kot je napisan, se lahko zelo grdo zlorabi, ker sta vprašanji postavljeni nejasno in dvomljivo. Ko sprašujejo o uporabi medicinske konoplje, dejansko sprašujejo o uporabi medicinskega kanabisa, pa vendar niso tega tako vprašali. Zato bodo ljudje pač odgovarjali na vprašanje tako, kot ga bo vsak razumel. Politiki pa ga bodo pojasnjevali, kot ga bodo oni razumeli, zato menim, da je res škoda denarja za tako oblikovana vprašanja na referendumu.”
Krek meni, da je bilo veliko premalo časa, da bi na demokratični način oblikovali vprašanja za volivce – in tako so naredili to, kar imamo sedaj. “Naj pojasnim, da mednarodne konvencije prepovedujejo proizvodnjo in preprodajo kanabisa in potem še dodatno poudarijo, da je kanabis zgolj vršiček ali cvet konoplje. Zato je vprašanje, kot je sedaj zastavljeno, terminološko narobe in žal lahko ugotovim, da ne bomo mogli sklepati na nič po referendumu in da bo to en sam fiasko.” Poleg tega pa po njegovih besedah sprašujejo o legalizaciji konoplje za medicinske namene, “ki je pri nas urejena, in sprašujejo tudi o konoplji za lastne namene, ki je tudi urejena. Ne sprašuje pa o kanabisu za medicinsko uporabo in kanabisu za lastno uporabo“.
Krek je na vprašanje v zvezi s stališčem okrog legalizacije kanabisa v rekreativne namene pojasnil, da sam besede legalizacija ne uporablja, ker je to pogovarjanje o ekstremih. “Če rečete legalizacijo, potem lahko legalizirate do skrajnih meja ali pa nič. Zato se vse bolj v Evropski uniji uporablja beseda regulacija, ki daje več demokratičnega prostora za diskusijo o uporabi kanabisa tako v medicini kot v gojenju kanabisa za lastne potrebe,” je pojasnil in dodal, da tak pristop omogoča tako politiki kot stroki in nevladnikom, da se lažje najdejo na skupni sprejemljivi točki nadzora nad kanabisom.
Kupci kanabisa pridejo pogosto v stik s preprodajalci ostalih drog
V nadaljevanju nas je zanimalo, če lahko uživanje marihuane vodi v odvisnost od drugih drog in kakšne so tveganja pri uživanju le-te v primeru kratkoročne in dolgoročne rabe? Čeprav po besedah Kreka mnogi razlagajo, da kanabis ne povzroča odvisnosti, temu ni tako. “Ljudje postanejo odvisni tudi od aktivne snovi THC ali po domače od kanabisa. Trgovina z drogami se odvija ilegalno, zato pridejo kupci kanabisa pogosto v stik s preprodajalci ostalih drog in tako kupijo tudi kaj drugega in postanejo odvisni tudi od drugih drog.”
Kanabis pri mladih vpliva na razvoj možganov in ga zavira
“Čeprav se velikokrat sliši, da konoplja nima stranskih učinkov, lahko kajenju kanabisa sledijo tudi duševne motnje, zaradi katerih so lahko kadilci začasno pripeljani v bolnišnice na zdravljenje,” je pojasnil Krek in dodal, da je pomembno zavedanje, da kanabis pri mladih vpliva na razvoj možganov in ga zavira.
“Skoraj 25% vseh zastrupitev z drogami pripada zastrupitvam s kanabisom. 97.000 Evropejcev je lansko leto vstopilo v program zdravljenja odvisnosti od kanabisa,” je pojasnil in dodal, da kajenje kanabisa posledično vodi v več prometnih nesreč in nesreč na delu. “Zelo smiselno je spremljati področje regulacije kanabisa in se modro odločati ne samo skozi kapitalska pravila, ampak predvsem skozi ohranjanja zdravja ljudi,” je zaključil Krek.
“Učinki, zaradi katerih nekateri ljudje uporabljajo kanabis v rekreativne namene, so vzhičenost, ugodje, sproščenost, sprememba zaznavanja in zmanjšanje tesnobe. Po drugi strani pa ima lahko uporaba kanabisa številne neugodne posledice,” je mogoče prebrati na uradni strani NIJZ. Med negativnimi posledicami omenjajo: “paniko, tesnobo, nemir, jok, občutek izgube nadzora nad samim seboj, neprijetne spremembe zaznavanja, suha usta in druge sluznice, razširjene zenice, spremenjen srčni utrip in krvni pritisk, motnjo kratkotrajnega spomina, pri nekaterih tudi hude duševne motnje ter povečano tveganje za razvoj depresije”. Uporaba kanabisa, sodeč po raziskavah, “pomembno vpliva na delovanje možganov v smislu slabšega spomina in zmanjšane pozornosti”. Zastrupitev lahko privede v “motnje dihanja, upočasnjeno bitje srca, nizek krvni pritisk in motnje zavesti”. Kot pravijo, ima dolgotrajno kajenje kanabisa podobne posledice kot kajenje tobaka in, denimo, poveča tveganje za pljučnega raka. Ker v nosečnosti prehajajo aktivne snovi skozi posteljico v plod, se odsvetuje uporaba kanabisa v času nosečnosti, prav tako pa tudi v času dojenja.
Ž. N.