Včeraj smo poročali, da je Slovenija nazadovala na globalni lestvici konkurenčnosti. Zdrsnila je za 4 mesta na 46. mesto. Očiten padec konkurenčnosti Slovenije so opazili tudi v Bruslju, kjer sedaj vladi Roberta Goloba priporočajo očitno – dvig konkurenčnosti.
Evropska komisija je v okviru spomladanskega svežnja vodstvu države podala priporočilo, naj med drugim naslovi konkurenčnost na področju pomanjkanja delovne sile in izboljšanjem pogojev za investicije. Med drugim še Sloveniji priporoča okrepitev zmogljivosti za upravljanje skladov EU.
V Bruslju so izpostavili še, da lahko Slovenija izboljša gospodarsko konkurenčnost s spodbujanjem poslovne dinamike, ustvarjanja hitro rastočih podjetij. Posebej smo v Bruslju izpostavili izboljšanje pogojev za investicije tveganega kapitala, institucionalne vlagatelje ter z vlaganji v raziskave, razvoj in inovacije.
Vlada Roberta Goloba pa je prejela še eno dodatno bodico. Evropska komisija je pozvala državo k ukrepanju glede zamud pri izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje in k pospešitvi izvajanja programov kohezijske politike.
Ponovni padec konkurenčnosti
Padec konkurenčnosti smo zabeležili že drugo leto zaporen. Gre že za drugi zaporedni padec, Slovenija je namreč že ob prejšnji meritvi švicarskega mednarodnega inštituta za razvoj managementa izgubila štiri mesta. Trend padca konkurenčnosti je torej jasen že od leta 2022 naprej.
Neuspešno pridobivanje evropskih sredstev
Da je vlada neuspešna pri pridobivanju evropskih sredstev smo poročali že pred enim letom, ko je že bilo jasno, da je pridobivanje sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost zastalo. Nekdanji minister za kohezijo Zvone Černač je tedaj zapisal na socialnih medijih: “Niti na mizo položenega denarja ne znajo pametno uporabiti! Odrekli so se polovici sredstev za urejanje vodotokov (poplavna varnost), številnim drugim že začetim projektom … a kriva je opozicija. Nesposobni revčki.”
Omeniti pa velja tudi zastoj izplačila sredstev iz solidarnostnega EU, s katerim bi bilo mogoče financirati obnovo po poplavah, ki so prizadele Slovenijo avgusta lansko leto. Izplačila so zastala zaradi metodoloških pomanjkljivosti, prenapihnjene ocene škode, pomanjkanja geoprostorskih informacij, dvojnega štetja škode in navajanja škode na infrastrukturi, ki sploh še ne obstaja. Projekt je sicer vodila stranka Socialnih demokratov, ki obvladuje Ministrstvo za kohezijo. Več – TUKAJ.
Ž. K.