Svetovna Slovenija je na globalni lestvici konkurenčnosti padla za štiri mesta na 46. mesto. Konkurenčne prednosti Slovenije sicer ostajajo mednarodna trgovina, raven cen, družbeni okvir, na zadnjem mestu sta davčna ureditev in usposobljenost vlade.
Slovenija je na letni lestvici svetovne konkurenčnosti IMD izgubila še štiri mesta in se med skupno 67 državami uvrstila na 46. mesto. Padec prihaja po tem, ko je Slovenija že leta 2023 izgubila štiri mesta. IMD meni, da državam analiza služi kot merilo za merjenje njihovega napredka in opredelitev področij za izboljšave, ponuja jasno pot do njihovega gospodarskega razvoja, hkrati pa podpira globalne cilje, kot so cilji trajnostnega razvoja.
Švicarski Mednarodni inštitut za razvoj managementa (IMD) je objavil lestvico svetovne konkurenčnosti za leto 2024. Analiza temelji na statističnih podatkih ter na anketah v katerih je bilo letos vključenih 256 kazalnikov. Analiza je potekala v 67-ih držav, na novo pa so vključene Gana, Nigerija in Portoriko. Pri anketnih kazalnikih pa je odgovarjalo 100 slovenskih menedžerjev malih, srednjih in velikih podjetij. Ključni dejavniki so tokrat bili preplet geopolitičnih tveganj, izgube tradicionalnih trgov, inflacija ter izzivi preskrbovalnih verig s surovinami in energenti.
Slovenija se je letos padla za štiri mesta na 46. mesto, medtem, ko je beležila padec že lani in predlani. Slovenija spada med države Vzhodne Evrope, ki so v zadnjem letu povprečno izgubile tri mesta in dosegle povprečni rang 45, kar je najslabša uvrstitev v zadnjih petih letih. Največji padec so doživele Češka (11 mest), Peru (8), Madžarska (8), Malezija (7), Estonija (7), Slovaška (6), Turčija (6) in Belgija (5).
Slovenija je najbolj konkurenčna pri mednarodni trgovini, kjer zaseda 8. mesto, sledijo raven cen (18. mesto), družbeni okvir (20. mesto) in izobraževanje (24. mesto). Po pandemiji se je slovensko gospodarstvo hitro okrepilo, vendar je v zadnjih dveh letih izgubilo prednost zaradi upočasnjene gospodarske rasti, energetske krize, visoke inflacije in pomanjkanja delovne sile. Kakovost infrastrukture, ki je bila nekoč prednost, se je poslabšala.
Nezadovoljstvo z davčno ureditvijo in usposobljenostjo vlade
Vladna in poslovna učinkovitost sta najslabše ocenjena vidika konkurenčnosti, kar je povezano tudi s poslovno učinkovitostjo, ki je padla na 57. mesto. Anketirani menedžerji kot najpomembnejše dejavnike privlačnosti Slovenije navajajo visoko izobrazbeno raven in usposobljeno delovno silo, sledijo zanesljiva infrastruktura, močna raziskovalna kultura, dinamično gospodarstvo ter odprtost in pozitivna naravnanost. Na zadnjem mestu sta davčna ureditev in usposobljenost vlade
Najbolj konkurenčen je Singapur
Najbolj konkurenčno gospodarstvo od 67 v osmih glavnih svetovnih regijah ima Singapur. To je glavna ugotovitev svetovne lestvice konkurenčnosti (WCR) IMD 2024 , ki meri gospodarstva z velikostjo prebivalstva in BDP na obeh koncih lestvice. Švica je bila druga in Danska tretja, Nigerija, Gana in Portoriko pa so debitirali. WCR tem gospodarstvom zagotavlja “pravočasno povezovanje kazalnikov uspešnosti kot edinstveno orodje, prilagojeno njihovim posebnim potrebam in izzivom,” je dejal Arturo Bris , direktor Svetovnega centra za konkurenčnost IMD , ki pripravi letno lestvico.
T. B.