Evropa nikoli ni bila miroljubna celina. Skozi vso zgodovino sta evropska kultura in bogastvo privabljala horde osvajalcev. Mir je vedno nastal, ko so različne entitete spoznale, da je vojna neproduktivna. Da je nevarna za trgovino, gospodarstvo, znanost in razvoj. Da v miru lahko vsi napredujejo in bogatijo.
In večkrat v zgodovini se je v številnih različicah pojavila tudi ideja multikulturnosti in nadnacionalnosti. A pojdimo nazaj, k eni prvih nadnacionalnih entitet – Rimskemu imperiju. Če kaj, je bil ravno Rimski imperij nadnacionalna tvorba, ki je na svojem ozemlju združevala na stotine plemen, ras in verovanj. Rimska kultura je bila prevladujoča. A v času vojaške in moralne šibkosti je imperij razpadel na entitete, ki si jih je podredil. Na dan je prišla protonacionalnost različnih plemen. Če želite, je na koncu zmagal nacionalizem, plemenskost, v kateri so se narodi počutili osvobojene rimskega jarma.
Še ena takšnih entitet je bilo zagotovo Osmansko cesarstvo. Tudi Turki so začeli proti koncu svoje nadvlade opletati z nadnacionalnostjo. Ljudem so poskušali vsiliti miselnost, da niso Grki, Srbi ali Bolgari, ampak da so vsi Osmani. Zgodba “Združenih držav Turčije” se je končala s prvo balkansko vojno, v kateri so se izoblikovale jasne nacionalne entitete.
Morda se sprašujete, zakaj ta sprehod po zgodovini? Ker zgodovina najbolje kaže človeško naravo. Zgodovina kaže, da vse entitete, v jedru katerih sta multikulturnost in nadnacionalnost, razpadejo v kaosu in krvi. To je pomembno danes, ko se soočamo z ambicijami globalne in evropske levice, da bi skozi množične migracije ustvarili multikulturno Evropo. Evropo, ki se bo združila v Združene države Evrope in ustvarila nadnacionalno entiteto Evropejcev. Nič več ne bomo Slovenci, Hrvatje, Francozi, Belgijci. Vsi bomo Evropejci.
Zgodovina nas uči, da migracije prinesejo konflikt. Da prinesejo v družbo kulture, ki niso niti najmanj združljive z našo kulturo; vere, ki niso niti najmanj združljive z našimi sekularnimi zakoni in ustavami; ljudi, ki so zapustili bedo svojih držav, da bi živeli v obilju Evrope, sedaj pa v ciljnih državah ustvarjajo bedo in kaos, iz katerega so pobegnili.
A Evropa tega ne bo mirno dopustila. Nikoli ni. Ljudje so vstali in se uprli. Če smo bili v miru vsi Evropejci, se v kaosu človeška narava obrne k svoji naravni entiteti. K narodu, veri očetov in kulturi Zahoda. Levičarji bodo s svojimi dejanji povzročili obdobje besa, ki bo v svoji najbolj brutalni obliki izbruhnilo v državah, ki razpadajo zaradi množičnih migracij. Najprej bo počilo v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in na Švedskem. Zato je nujno, da se ljudje dobre volje politično angažiramo in preprečimo peklenske načrte levice. Razum je srečal vse naše sosede. V Avstriji in v državah Višegrajske skupine so levico pravočasno onemogočili. Živijo v miru in ne kratijo človekovih pravic morebitnim migrantom. V Italiji je že huje. Za zajezitev levičarske agende bodo potrebna korenitejša sredstva.
Levičarji želijo prebuditi bes Evrope, da bi lahko vladali in nam očitali nestrpnost in fašizem. Mi pa moramo preprečiti njihovo agendo, preden bo naša civilizacija spet zaradi nacionalnega ali internacionalnega socializma potisnjena v vojno, bedo in trpljenje. Pot naprej so le nacionalne države, ki so v Evropo združene prostovoljno in o svojih poteh odločajo svobodno, ne pa nadnacionalnost in multikulturalizem, ki sta vedno pripeljala do propada civilizacij.
Aleksander Rant