Zakon o dolgotrajni oskrbi, kot so si ga zamislili v koaliciji, ki jo sestavljajo Gibanje Svoboda, SD in Levica, še vedno ne deluje. Do tega so kritični tako v Slovenski demokratski stranki, v kateri na to opozarjajo že dlje časa, na začetku aprila pa so na to opozorili tudi v več organizacijah socialnega in zdravstvenega varstva.
Centri za socialno delo navajajo, da prve pravice, povezane z dolgotrajno oskrbo, ki bi morala zaživeti z novim letom, še vedno ni mogoče uveljaviti, saj informacijski sistem za odločanje o novih vlogah ne deluje.
Za Maljevca samo mrtve črke na papirju
Področje dolgotrajne oskrbe sedaj sodi pod okrilje ministrstva, zadolženega za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, član Levice in ustanovitelj Inštituta 8. marec. V osmih strokovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s socialnim in zdravstvenim varstvom, kljub temu navajajo, da ministrstvo ne uresničuje zaveze o vključevanju stroke v dopolnjevanje sistema dolgotrajne oskrbe. Maljevca pozivajo, naj jih nemudoma vključi tako v sodelovanje pri dopolnjevanju zakona o dolgotrajni oskrbi kot v dopolnjevanje spremljajočih pravilnikov.
Posvetovalna delovna skupina, ki jo vodi ministrstvo, v njej pa so tudi predstavniki Socialne zbornice Slovenije in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, se s pripravljenimi pravilniki ni strinjala.
Zaradi razočaranja nad potekom sodelovanja med stroko in odločevalci so strokovne organizacije na pobudo socialne zbornice na začetku marca ustanovile neformalno delovno skupino, ki bo obravnavala nakopičene težave v socialnem varstvu in zakonodajo s področja dolgotrajne oskrbe. Prav to vidijo kot škodljivo tako za uporabnike kot izvajalce.
Po njihovih besedah se težave, ki se že pojavljajo pri uvajanju novega sistema dolgotrajne oskrbe, kažejo predvsem v nedelovanju informacijskega sistema. Ta namreč ne omogoča obravnave novih vlog in izdaje odločb oskrbovalcem družinskega člana. “Centri za socialno delo nimajo nikakršnih informacij in rokov o vzpostavitvi sistema, nimajo niti dostopa do baze podatkov primerljivih pravic,” so opomnili. Ministrstvo bi moralo vlagatelje vlog pravočasno seznaniti s posledicami, ki jih povzročajo zamude pri odločanju.
Prav tako si ministrstvo ob tem zatiska oči v navezavi na kadrovsko krizo v socialnovarstvenih ustanovah, saj na področju dolgotrajne oskrbe že danes ni dovolj kadra, zaposleni pa za opravljeno delo prejemajo nedostojno plačilo. Na pobudo omenjene neformalne delovne skupine bo 6. maja v državnem svetu potekal posvet o izvajanju tega zakona v praksi in spremembah pravilnikov ter dopolnitvah zakona, ki so nujno potrebne.
Pod izjavo za javnost so se podpisali: predsednica Socialne zbornice Slovenije Breda Božnik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec, predsednica Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije Jasmina Breznik, namestnica predsednika skupščine Skupnosti organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v RS Tatjana Popovič, predsednica sindikata, pristojnega za zdravstvo in socialno varstvo, Irena Ilešič Čujovič, predsednica zbornice, pristojne za zdravstveno in babiško nego, Monika Ažman in direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc.
Za lase privlečeni izgovori
Ministrstvo za solidarno prihodnost je nato v odzivu na izjavo več organizacij, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva, zapisalo, da jih k pospeševanju časovnice zavezujejo evropski mehanizmi financiranja. S pobudo strokovnih organizacij o možnostih izboljšav na področju dolgotrajne oskrbe naj bi se seznanili, ugotovitve deloma podpirajo. Strinjajo se predvsem s pomislekom o hitrosti postopka oblikovanja zakona in strokovne razprave. “K tovrstni izvedbi ukrepov in njihovem financiranju iz Načrta za okrevanje in odpornost nas je zavezala pretekla vlada pod vodstvom Janeza Janše. Vsi si želimo bolj umirjenega postopka in več časa za strokovno proučevanje podrobnosti, a načrt opredeljuje tudi časovnico izvedbe. Možnosti za odstopanje ni, finančnih sankcij ne želimo,” so v izjavi za javnost zapisali na ministrstvu. Njihove obrazložitve so privlečene za lase.
Veliko besed, malo dela
Veliko besedičijo, dejanj za ureditev dolgotrajne oskrbe pa vladajoča koalicija in ministrstvo ne zmoreta. Praksa namreč kaže, da zakon o dolgotrajni oskrbi resnično ne deluje, na kar opozarjajo tudi centri za socialno delo. Prve pravice dolgotrajne oskrbe, ki bi morala zaživeti z novim letom, še vedno ni mogoče uveljaviti, saj informacijski sistem za odločanje o novih vlogah ne deluje. Na ministrstvu, pristojnem za solidarno prihodnost, so sicer zatrdili, da bodo informacijski sistem vzpostavili do konca aprila. Zavračajo tudi očitke, da ministrstvo ne komunicira z izvajalci, ki jih jezijo neznanke izvajanja zakona. Vstopni prag za dolgotrajno oskrbo je postavljen tako visoko, da bo polovica današnjih upravičencev iz sistema izpadla. Predsednica Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerija Lekić Poljšak, tudi direktorica Doma starejših občanov Črnomelj, pravi, da je v povezavi z zakonom veliko nejasnosti: “Na neki način smo v konfliktu, ko govorimo, da nimamo jasnih meril za vse državljane Republike Slovenije in da danes ne vemo, za koliko državljanov Republike Slovenije, v kakšni obliki in intenziteti bomo lahko to dolgotrajno oskrbo izvajali.”
800 posameznikov čaka na koriščenje pravic
Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo opozarja, da niti prva pravica iz zakona še ni zaživela. Med 800 čakajočimi, ki želijo koristiti pravico do oskrbovalca družinskega člana, je veliko slabe volje zaradi nedelujočega informacijskega sistema. “V tem delu je pomembno, da se ve, da za nazaj pravice ne bodo prejeli, ampak šele po sklenitvi osebnega načrta,” je dejala Milavčeva in poudarila, da je pogoj za sestavljanje osebnega načrta t. i. sistem primerljivih pravic, ta pa – tako kot informacijski sistem – ne deluje.
Rušili, kar se je rušiti dalo
Zakon o dolgotrajni oskrbi je po več kot 20-ih letih sprejela še Janševa vlada. Državni zbor je zakon potrdil decembra 2021, v zdajšnjih koalicijskih strankah pa so ga rušili. Pri tem jim je pomagalo tudi društvo Srebrna nit, ki ga je takrat vodila Biserka Marolt Meden – zdajšnja svetovalka predsednice države Nataše Pirc Musar. Po nastopu Golobove vlade je Biserka Marolt Meden zakon prejšnje vlade o dolgotrajni oskrbi nemudoma izničila in sprejela “svoj” zakon.
Poslanci državnega zbora so v novi sestavi pod vodstvom Gibanja Svoboda o noveli (dopolnitvi) zakona, ki ureja področje dolgotrajne oskrbe, odločali 20. julija 2022. S spremembo zakona so začetek njegovega izvajanja zamaknili za kar dve leti od predvidenega začetka, ki je bil določen že v prejšnjem, t. i. Janševem, zakonu. Zagotovljen denar za oskrbo starostnikov iz evropskih skladov so Golobovi prenesli na druga področja, in sicer so ga namenili tudi “nevladnikom”, ki so jim omogočili prevzem oblasti. Starostniki so tako ostali pozabljeni. Namesto da bi jim omogočili lažje življenje, so jim Golobovi tega še dodatno otežili. Prav tako v navezavi na izvajanje dolgotrajne oskrbe načrtujejo še vzpostavitev novih davkov, ki bodo po žepih udarili vse.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je izrednega pomena za varno prihodnost vseh državljanov in državljank. Janševa vlada je sporočila, da predstavlja niz ukrepov, storitev in dejavnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, trajno odvisne od pomoči drugih oseb. Slednje predpostavlja pomoč pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, kot so pomoč pri prehranjevanju, osebni higieni, oblačenju, gibanju. Nadalje zakon določa pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, kot je pomoč pri gospodinjskih opravilih, nakupovanju živil in življenjskih potrebščin, pripravi in postrežbi obrokov. Določa tudi storitve zdravstvene nege, povezane z osnovnimi dnevnimi opravili, kot so spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov, spremljanje zdravstvenega stanja, priprava in nadzor nad jemanjem zdravil. Omogoča tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, npr. storitve, namenjene krepitvi in ohranjanju funkcionalnih sposobnosti, svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja, storitve postdiagnostične podpore osebam s težavami v telesnem in duševnem razvoju. Prav tako predpostavlja t. i. e-oskrbo, ki obsega zlasti pripomočke in storitve informacijsko-komunikacijske tehnologije ter storitve na daljavo. Te namreč zagotavljajo upravičenčevo samostojnost in tudi varnost v domačem okolju.
Za konec
Uveljavitev zakona, ki ureja področje dolgotrajne oskrbe, je odvisna od evropskih sredstev. Če ne bi bilo tako, bi zdajšnja koalicija zakon preprosto ukinila, tako pa tega ne more narediti. Kljub temu zavlačujejo z njegovo uveljavitvijo in postopki, ki vodijo do tega.
Vida Kocjan