Romana Tomc. Ne bodi kot drugi!

Naslov ste nemara prepoznali. Ne bodi kot drugi, lepa ljubezenska pesem Ferija Lainščka, lepa uglasbitev in izvedba koroške pevke Ditke. V zadnjih dveh, treh letih kar pogosto slišana na radijskih valovih. Ne bodi kot drugi, pa je nemara tudi sporočilo, ki si ga je – sodeč po dosedanjih nastopih – v opombo pod črto zapisala tudi predsedniška kandidatka Romana Tomc. Torej, biti drugačen od vseh dosedanjih predsednikov države.

Seveda, eno so ustavni in zakonski okviri, v katerih mora delovati predsednik države, drugo so osebna nota, značaj in duša, ki jih posameznik prispeva v opravljanje te funkcije. Na soočenju na eni od televizij je Tomčeva dosedanjemu predsedniku Pahorju inteligentno poslala sporočilo, da všečnost predsednika za opravljanje te funkcije ni dovolj. Slovenija na tem mestu ne potrebuje medijske pop ikone, temveč  osebo, ki bo z vso resnostjo opravljala to funkcijo. Prav tako ne potrebuje cenenega zabavljača, ki je bil na odru daleč od pravega stand up komika ali žlahtnega komedijanta, prej na ravni gostilniškega kvantanja.

V javnosti se veliko razpravlja, kako predsednik v našem sistemu nima nobene vloge. Ni res, ima je ravno toliko, kolikor jo dopušča parlamentarna demokracija, v predsedniškem sistemu bi predsednik države seveda imel večjo moč,  za predsednika vlade pa bi komajda slišali.

Kučan pomilostil dve stotniji, Türk naklonjen narko dilerjem
In kje nova predsednica države ne bi smela biti kot drugi, takšna, kot so bili vsi dosedanji predsedniki države? Pri pomilostitvah, ki jih predsednik izvaja sicer skladno z Zakonom o pomilostitvi, sta potrebna razsodnost in razum, ne pa prijateljske vezi, simpatije ali tovarišijska povezanost. Pri pomilostitvah ni pomembno le to, da predsednik z močjo, ki mu jo dajeta zakon in njegova funkcija, nekomu nakloni milost, ampak je pomembno tudi sporočilo, ki ga na ta način predsednik pošilja slovenskemu ljudstvu. Milan Kučan je v svojem mandatu pomilostil kar 200 zapornikov, pri čemer je zanimivo, da se doslej ni nihče ukvarjal s tem, kdo so bili ljudje, ki jim je Kučan podelil milost.  Ta analiza nas še čaka in prepričan sem, da bo zelo zanimiva.

Bilo pa je tudi nekaj odmevnih pomilostitev v času drugih predsednikov. Janez Drnovšek se je v paketu 99 pomilostitev podpisal tudi pod sklep o pomilostitvi Danila Kovačiča, nekdanjega direktorja Hita, ki je bil zaradi zlorabe položaja obsojen na tri leta in osem mesecev zaporne kazni. Čeprav je bilo pravosodje takrat proti temu, je Drnovšek Kovačiču znižal kazen in so ga spustili na prostost. V Hitu in njegovem koritu se je napajala slovenska tranzicijska elita. Podpisal je tudi pomilostitev za Ivana Tomanoviča, ki je sedel zaradi preprodaje mamil. Tudi temu slovenska javnost ni ploskala. Slovenski predsedniki imajo očitno poseben odnos do trgovcev z drogo, saj je tudi Danilo Türk pomilostil znanega dilerja kokaina Vorena Pavliča, in to kar dvakrat; kajti mesec po prvi pomilostitvi so Pavliča ponovno aretirali zaradi preprodaje droge v sosednji v Italiji. Pomilostitve preprodajalcev droge so med ljudmi seveda sprožile ugibanja, ali so od predsednikov pomiloščeni zgolj tisti dilerji, ki so redni dobavitelji droge slovenski politični eliti, za katero se ve, da brez kokainske spodbude kar težko shaja. In tu je seveda še Borut Pahor, ki je pri teh pomilostitvah sicer zelo zadržan, najbolj pa je odmeval njegov mimohod s pomilostitvijo Bahtijarja Bajrovića, lastnika Sportine, ki je na sojenju priznal krivdo in mu je sodišče zaradi priznanja že znižalo kazen, bolj pomembna pa je bila odločitev Pahorja zaradi tega, ker so mu to kazen tudi takoj izbrisali iz kazenske evidence.

Kdaj predsednikova milost?
Seveda se postavlja vprašanje, kdaj naj nova predsednica v svojem mandatu seže po institutu predsedniške milosti in odklene zaporniško celico. Predvsem tistim, ki jim je sodstvo naredilo krivico, pa se to vidi že na daljavo. V slovenskem krivosodju je tega precej. In predsednica mora razmisliti o takšnih primerih, kot je bil tisti z zdravnico, ki ni mogla biti v istem trenutku na dveh krajih hkrati, pri kateri je človeška tragedija, ki se je v tem primeru zgodila, tudi njena osebna tragedija. S takšnimi pomilostitvami lahko predsednica tudi pokaže na napake v sistemu, v tem primeru v zdravstvu, ki zaradi pohlepa, korupcije in nedotakljivih ljudi tako v zdravstvu kot v politiki razpada pred našimi očmi in ljudje umirajo. In ko več krivde nosijo tisti, ki so takšen sistem vzpostavili in ga vzdržujejo, kot pa tisti, ki so po sili razmer vpeti v ta sistem in jih ta sistem tudi uničuje.

Miro Petek