Priznanje Palestine s strani Slovenije bo imelo posledice na našem gospodarstvu, med drugim meni priznani mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik, ki meni, da za kazenski pregon izraelskega premierja ni vsebinske podlage in da je evropski komisar Janez Lenarčič s svojo potezo ogrozil zaščito Evropske unije.
Pred bližajočimi evropskimi volitvami tranzicijska levica aktivno dela na priznanju Palestine, evropski komisar Janez Lenarčič pa je ponudil pomoč terorističnemu režimu, ki je pod sankcijami in v času vlade Boruta Pahorja, preko državne NLB opral za več kot milijardo evrov denarja. Ravno sedaj pa je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu (ICC) zahtevalo izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta ter treh voditeljev palestinskega islamističnega gibanja Hamas. O vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjakom za mednarodno pravo, dr. Miho Pogačnikom.
Mehanizmi mednarodnega pravosodja za politične namene
O potezi glavnega tožilca ICC Karima Khana, ki je v ponedeljek zahteval izdajo naloga za prijetje dveh najvišjih predstavnikov izraelske vlade, Pogačnik sicer pravi, da se je nemogoče vmešavati v formalne postopke, v kolikor imajo ti formalno podlago, kar pa ne izključuje dejstva, da gre za “nagajanje”. To se je namreč v preteklosti že dogajalo. “Mehanizmi kazenskega pravosodja ali pregona so se v preteklosti že uporabljali, ko se je nekomu želelo škodovati,” pravi in pojasnjuje, da sam osebno meni, da “mednarodne organizacije poskušajo popraviti svoj obstoj“, pri čemer ne izključuje možnosti pritiska mednarodnih nevladnih organizacij in njihovih prohamasovskih protestov.
Sam je prepričan, da meddržavno sodišče v Haagu ne bo spoznalo, da je bil v Gazi storjen genocid. “Na tej podlagi bo potem padel tudi ta kazenski postopek, ker če ni zločina, potem tudi ni zločinca,” poudarja.
Priznanje Palestine bo škodovalo našemu gospodarstvu
Kar se tiče priznavanja Palestine s strani Slovenije, postopek za to je bil namreč sprožen s strani zunanjega ministrstva, Pogačnik znova poudarja, da gre za povsem nepotrebno potezo, ki bi bila za našo državo škodljiva. Slovenija se bo po njegovem mnenju s priznanjem uvrstila med ostalih 143 držav. “To slovensko priznanje ne bo imelo nobenega vpliva na status Palestine, niti ne bo ustvarilo njene državnosti. Priznanje v mednarodnem pravu nima konstitutivnega učinka, ampak ima samo deklaratorni učinek, najprej mora država obstajati, da bi jo potem lahko priznali,” poudarja.
“Ta deklaracija je v bistvu ena kaplja v morje, ki je popolnoma nebistvena za državni status eventuelne Palestine, Sloveniji pa prinaša strašno škodo,” je dejal dr. Pogačnik in dodal, da se bodo posledice poznale predvsem na našem gospodarstvu in državnem proračunu, pri čemer je izpostavil naše sodelovanje z Nemčijo, ki je naš največji zunanji trgovinski partner v zavezniku Izraela. “Če bi se takrat v pravem času konstituirali kot neka država, bi lahko šli v neko rešitev, a so se zdaj obrnili k terorizmu in potem odpadejo vsi ti mehanizmi, s katerimi bi lahko Palestinci, če bi želeli, imeli svojo državo,” je še pojasnil.
Sporočilo je slabo, razkrit pa je tudi adut Evropske unije
Pri ponujeni pomoči iskanja helikopterja iranskemu režimu s strani Evropske komisije in komisarja Lenarčiča Pogačnik ne vidi problema, vidi pa velik problem v angažiranju mehanizma, ki se redko angažira – v situaciji, ko se gre za državo, ki je odkrit podpornik terorizma. “Mislim, da je bila največja škoda, ki je bila narejena, ta, da zdaj Iran ve, kako ta mehanizem deluje,” je poudaril in dodal, da takih adutov ne bi bilo potrebno razkriti za državo, ki je “potencialni sovražnik”.
“S tem je Lenarčič razgalil, kako Evropska unija deluje v določenih situacijah, kar bo Iran seveda v naslednjih letih pridoma izkoristil,” pojasnjuje. Mednarodni pravnik se strinja, da je Lenarčič v tem primeru le tisti, ki navaja EU, da pa ne razume poteze EU. “EU nima niti jurisdikcije niti pristojnosti, morda zato, ker so hoteli pokazati neko gesto dobre volje in mislim, da je bilo sporočilo napačno, saj je bilo dosti drugih situacij, kjer bi EU lahko ukrepala in rešila veliko število ljudi, pa tega ni storila.”
Tanja Brkić