Danes je na Tajvanu prisegel novi predsednik Lai Ching-te. Ob svojem prvem nastopu je Kitajsko pozval, da naj entiteto preneha politično in vojaško ustrahovati. Zavzel se je za mir, saj je prepričan, da bodo imeli prihodnji odnosi med Taipejem in Pekingom močan vpliv na celoten svet. Obljubil je še, da bo branil demokracijo na Tajvanu.
Novi predsednik Tajvana Lai Ching-te, je kot kandidat sicer vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) slavil na predsedniških volitvah januarja, z današnjim dnem pa je na predsedniškem položaju nasledil dosedanjo predsednico Tsai Ing-wen, ki je bila tesno povezana z ZDA, poroča STA.
Tajvan je vse odkar se je končala državljanska vojna, leta 1949 neodvisen od celinske Kitajske, vendar pa je uradna politika Pekinga, politika ene Kitajske, zato otoško entiteto še vedno obravnava kot del svojega državnega ozemlja. Kitajski predsednik Xi Jinping celo odkrito govori o združitvi otoka s celinskim delom, del tajvanske politične elite pa stavi na neodvisnost.
Po drugi strani pa se večinski del tajvanskega prebivalstva želi ohranjati status quo, posledično pa mir. V svojem javnem nagovoru je Lai vojaške poteze Kitajske oklical za najpomembnejši strateški izziv na področju ohranjanja globalnega miru in stabilnosti. Peking pa pozval, da naj Tajvan preneha s političnimi in vojaškimi ustrahovati.
“Pozivam Kitajsko, naj zagotovi, da bo svet osvobojen strahu pred vojno”
Tajvanski predsednik: “Pozivam Tajvan in Kitajsko, naj sprejmeta globalno odgovornost za ohranjanje miru in stabilnosti v regiji. Pozivam Kitajsko, naj zagotovi, da bo svet osvobojen strahu pred vojno.” Pekingu je še sporočil, da naj konfrontacijo zamenja z dialogom ter pristavil, da bo Tajvan vztrajal, ko gre za vprašanje demokracije in svobode. Prepričan je celo, da je edina možnost mir. Inavguracije tajvanskega predsednika se je sicer udeležilo preko 500 tujih gostov.
Peking sicer tako z novim predsednikom, kot podpredsednico Hsiao Bi-khim, ni bil zadovoljen. S Tajvana v zadnjih tednih sicer prihajajo poročila o okrepljenih vojaških dejavnostih Kitajske iz okolice entitete, pričakuje pa se jih tudi v prihodnje. Le malo pred tem je Kitajska sicer uvedla sankcije proti ameriškim orožarskim podjetjem, zaradi prodaje orožja otoku. Sedaj imajo prepoved uvoza orožja na Kitajsko.
Domen Mezeg