“Ne vem, kako bodo prihodnjo zimo preživeli naši upokojenci. Naša vlada pa kot zakonca Ceausescu v komunistični Romuniji živi v vzporednem svetu,” je dejala predsednica seniorjev SDS Mojca Škrinjar. V navezavi na referendum o evtanaziji je izpostavila, da je ta “nizkoten” in da se je nanj treba odzvati negativno.
Z zelo delavno in prizadevno Mojco Škrinjar, ki so jo sredi aprila na kongresu izvolili za podpredsednico evropske seniorske organizacije v okviru EPP, smo se se pogovarjali o njenem delu in pričakovanjih, pa tudi o delu slovenske vladajoče koalicije.
Spoštovana gospa Škrinjar, na začetku aprila ste bili na kongresu ESU, torej na kongresu evropske organizacije seniorjev, ki deluje znotraj Evropske ljudske stranke (EPP). V belgijskem Leuvnu so vas izvolili za podpredsednico seniorske organizacije. Kaj vam pomeni ta izvolitev?
Izvolitev za podpredsednico ESU in zlasti visok odstotek dobljenih glasov na volitvah je priznanje moji osebni predstavitvi, ki je bila očitno zelo uspešna, saj sem novinka v družbi, ki se pozna in sodeluje že kar nekaj časa; vendar sem prepričana, da je v osnovi k temu pripomogel visok ugled, ki ga uživa moja stranka SDS. Hkrati me veseli, da so k temu odstotku pripomogle tudi stranke iz Slovenije, ki so vključene v EPP in njeno seniorsko organizacijo.
Za kaj si boste prizadevali na ravni EPP in posledično tudi v Sloveniji?
Najprej – zastopala bom seniorje in seniorke vseh treh strank iz Slovenije, vključenih v EPP (seniorsko sekcijo ESU). Zato si bom v prvi vrsti prizadevala za uveljavljanje vseh vrednot, ki nas družijo: državnosti in narodne zavesti, domoljubja, slovenskega jezika, svobode govora, demokracije, prostotržne ekonomije. To pa so tudi vrednote EPP. In kot sem lahko opazila na srečanjih ESU, so jim seniorji še posebej naklonjeni, saj so generacija, ki je ustvarila tako veliko Evropsko unijo.
Zdi se mi, da je v zadnjem času EPP zavila precej v levo in popustila t. i. prebujenskemu sindromu, zato imamo danes obsežne proteste kmetov, ki jim hočejo omejiti delo in eksistenco z nesmiselnimi okoljskimi predpisi in zahtevami. EU je vodilna na svetu pri varovanju okolja, hkrati pa med manjšimi, ki pripomorejo k onesnaževanju. Pri samoomejevanju pa se dela strašanska škoda. Poglejte, kakšen harakiri si je zadala Nemčija z zaprtjem jedrskih elektrarn, pri tem pa v oceanih plava na tone odvržene plastike, ki je nihče ne pobere in ki po dolgotrajnem razpadanju preide v vodo, zrak, ribe, ki jih potem jemo. To je strašno! S tem se ukvarjajmo, ne pa z levim biznisom, ki nas sili, da nehamo uporabljati plin, ki sicer ni največji onesnaževalec okolja, ter nas peha v samo en vir energije – sončne elektrarne. Država mora imeti več virov energije in več virov hrane, le tako bo lahko ohranila samostojnost in suverenost. Prizadevala si bom, da se bo zavedanje o tem širilo – varovanje našega planeta torej ob razumnih ukrepih, ki koristijo ljudem in naravi, ne le globalnemu kapitalu z željo po hitrih, a žal kratkotrajnih in mnogokrat škodljivih, učinkih.
Naslednja stvar je demografija. Prepričana sem, da bi spodbujanje trga za graditev stanovanj za mlade, ki bi jih v resnici lahko odkupili po sprejemljivi ceni, in prilagoditev delovne zakonodaje za starše majhnih otrok ter ustvarjanje majhnih, samozadostnih in po državi razpršenih naselij ob hkratni decentralizaciji upravljanja države spodbudilo mlade k ustvarjanju večjih družin. Te ideje bom vsekakor poskušala uveljavljati med evropskimi seniorji. Če komu, potem mora biti seniorjem v interesu, da se rod nadaljuje, da mladi prevzamejo delo starejših.
Migracije so vedno bile in bodo. Toda migracije prinašajo tudi ljudi z drugačnimi običaji in kulturo. Tega mora biti samo toliko, da avtohtone kulture ne zasenči. Migranti so bili nekoč tudi Slovenci, ki so v komunističnem pomanjkanju iskali kruh drugje, mnogi v Nemčiji, zato migrantov kar na počez ne smemo obsojati. Nikakor pa ne smemo dopustiti divjih migracij, nezakonitih migrantov, katerih pohod je po mojem prepričanju načrtovan za uničenje Evrope. Temu se bom upirala do zadnjega diha in to vedno znova izpostavljala na srečanjih ESU. Migranti, ki pridejo v državo, morajo delati in se naučiti jezika, upoštevati kulturo države. Kot pravi angleški pregovor: “When in Rome, do as the Romans do.” To ne pomeni, da se nekdo odreče svojemu jeziku in kulturi, pomeni le, kako se moraš vesti v javnosti in seveda upoštevati zakonodajo.
Tu so še temeljne stvari – dostopnost zdravstvene in dolgotrajne oskrbe. Mislim, da bi morala EU spodbujati države, da to uredijo nemudoma. Da ne govorim o zahtevi po oblikovanju pokojninske reforme, ki bi prinesla stabilno financiranje dostojnih pokojnin ob vzdržni obdavčitvi plač.
Na kongresu je bila sprejeta tudi resolucija pod geslom Za boljši jutri – bodimo različni. Kaj je bistvo tega?
Resolucija poziva k miru in varnosti v Evropi ter kliče mlade in seniorje, različne po starosti in življenjskih navadah, k skupnim prizadevanjem za ohranitev in razvoj Evrope miru in varnosti brez notranjih meja, v prizadevanju za demokracijo, svobodo.
Zanimivo je, da resolucija še posebej poziva mlade nad 16 let, da povzdignejo svoj glas. Gre pri tem za medgeneracijsko sodelovanje? Kaj lahko mladi naredijo?
Mladi lahko naredijo veliko – zlasti sledijo razumu, ne pravljicam. Ozreti se morajo na prehojeno pot svojih staršev in poskušati izračunati, koliko ur so posvetili temu, kar oni sedaj uživajo − dom, izobrazbo, oskrbo, zabavo. To ni padlo z neba. Mladi iščejo idole med vrstniki, prav je tako, toda tudi do idolov je treba biti kritičen. Razumejo lahko, da je mir treba ohraniti, preden se razplamti vojna, kjer so največje žrtve prav mladi, ki odidejo na fronto, postanejo invalidi, se vrnejo v razrušene domove. Mladi lahko razumejo, da ni treba računati na zeleno mizo, ki sledi bombam, temveč da mora biti zelena miza postavljena in zasedena prej. Na mizo morajo biti položene zahteve – želimo varen, miren dom, normalno in ustvarjalno življenje. Za to morajo dvigniti svoj glas. Ne se pustiti zavesti všečnim sloganom, ki zvenijo tako energetsko polno; zavedati se morajo, da so bili ti ustvarjeni v psiholoških laboratorijih, ki jih financira brezobzirni globalni kapital, ki želi samo z največjim dobičkom nekaj prodati, pa naj bodo to sončne elektrarne, električni avtomobili ali nova fitofarmacevtska sredstva, ter hkrati slaviti socializem, ki je v teoriji in praksi dokazal, da zavira razvoj posameznika in družbe.
Na okrogli mizi ste poudarili pomembnost transparentnega informiranja. Kako je s tem? Morda še primerjava med Slovenijo in drugimi državami − kakšna so bila njihova stališča?
Svoboda govora je prioriteta. To sem lahko razbrala iz razprav in pogovorov. Probleme z našimi mediji in zlasti javno RTV sem omenila v razpravi že lani na srečanju na Cipru. Kolegi so pokazali polno razumevanje za to in podprli podajanje poštenih in vsestranskih informacij.
Poudarili ste nujnost, da se tudi seniorji pridružijo družbenim omrežjem in pridobijo digitalne kompetence. Kaj pri tem opažate v praksi tako doma kot v tujini?
Zelo je odvisno od razvitosti države. Nekje so seniorji polno dejavni na področju digitalnih kompetenc, drugje jih je strah, kako bodo starejši, ki so praviloma manj finančno zmožni, sploh lahko kupili računalnike in pametne telefone. V Evropi so na tem področju precejšnje razlike. Veliko upanja daje program Erasmus, za katerega je poročevalec naš poslanec Milan Zver, da bo v izvedbenem delu namenil sredstva za izobraževanje starejših na področju digitalnih kompetenc. Seveda se bom povezala z njim in poskušala doseči sredstva v naslednji perspektivi tako za finančno pomoč pri nakupu naprav za starejše kot za njihovo digitalno opismenjevanje.
Za pridobitev digitalnih kompetenc je na voljo tudi precej sredstev iz t. i. bruseljskih blagajn. Tudi Slovenija naj bi jih prejela, četudi ne vemo dobro, ali je denar porabljen namensko ali ne. Kaj opažate pri tem?
Sedaj pa ste mi dvignili pritisk. Namesto da bi v vsaki četrtni skupnosti tekle druga za drugo digitalne delavnice, imamo digitalni mrk. Ni naprav? Kako ne? Beremo o 13.000 računalnikih, ki ležijo v prahu v nekem skladišču. Ni izvajalcev? Kako ne? Imate študente IT, ki bi se jim sodelovanje pri izvedbi digitalnih delavnic za starejše lahko štelo kot kreditne točke za študij. Vlada je ne samo nedelavna, je tudi brez idej, energije.
Slovenska vlada je mačehovska do starejših in upokojencev, bolj malo jim je mar zanje. Upokojencem za leto 2023 še vedno dolgujejo 4,5-odstotno zvišanje pokojnin, a kaže, da tega ne bo. Pri starejših in socialno šibkih je skrb vzbujajoča tudi dolgotrajna oskrba, ki je pod to vlado ni. Kako to komentirate?
Mislim, da so stvari blizu vrelišča. Življenjski stroški pri nas so približno enaki kot v Nemčiji, plače in pokojnine pa so tam višje – pa vseeno so Nemci nezadovoljni s svojo vlado, saj jim je standard pod socialistično zeleno vlado močno padel. Ne vem, kako bodo prihodnjo zimo preživeli naši upokojenci. Naša vlada pa kot zakonca Ceausescu v komunistični Romuniji živi v vzporednem svetu.
Ponujajo pa nam evtanazijo …
Včasih se vprašam, ali je množični pomor starejših (evtanazija) njihova strategija, kako priti do 30.000 obljubljenih stanovanj za mlade. Ta referendum je nizkoten in treba se je odzvati negativno.
Kako sicer ocenjujete delo vladajoče koalicije pod vodstvom Roberta Goloba?
Lenoba, nadutost, nerazgledanost, neodgovornost, popolna odsotnost empatije, maščevalnost, hudobija, nagnjenost k laganju, legalizirana kraja – to so sinonimi za to vlado. Glejte, jaz sem strankarsko opredeljena – SDS, ne podpiram levih strank, toda pri vladah, ki so jih doslej vodile leve stranke, sem vedno našla kakšno pametno in ustrezno potezo in sem to zmogla tudi javno povedati. Pri vladi Roberta Goloba pa pri najboljši volji ni mogoče najti nič pametnega.
Bližajo se volitve v Evropski parlament. Mojca Širok, dopisnica RTV SLO iz Bruslja, je v enem od pogovorov dejala, da je SDS edina, ki razume, kako se deluje na evropski ravni. Njen predsednik Janez Janša naj bi bil edini, ki razume evropsko politiko in se v njej udejstvuje tudi takrat, ko ni v vladi. Kako to komentirate?
To se opazi na vsakem koraku in na političnem parketu v tujini. Gre preprosto za to, da Janez Janša z vodenjem vlade ali politike nasploh ne goji svojega ega in ne dela performansa iz tega, temveč politiko razume v izvornem smislu − dati svoj čas in energijo za vse ljudi, ne le zase, kajti kar je dobro za Slovenijo, je dobro za SDS in za vsakega državljana, državljanko. Enako velja za našo širšo domovino – Evropo. Toda za to moraš biti pameten in občutljiv, on to je in to ljudje vidijo.
Je še kaj, kar bi poudarili?
Seniorji in seniorke SDS smo ljudje, ki smo soustvarili našo državo – Slovenijo. Na to smo ponosni in zagrizeno jo bomo branili. Branili bomo demokracijo, svobodo govora za vsako ceno. Naše izkušnje, modrost in rezultati dela ne bodo šli v nič. Časa po preteku delovne dobe nikakor ne nameravamo posvetiti samo sprehodom, vrtnarjenju in prevažanju vnukov z ene na drugo interesno dejavnost ter samopomilovalno razmišljati o jeseni in zimi življenja (četudi zmeraj kje kaj boli). Seveda, vse to in še več bomo storili, predvsem pa bomo delali tisto, kar je prvi pogoj, da bodo naši vnuki zrasli in si ustvarili svoje družine in življenja. Ukvarjali se bomo s politiko, ob tem pa bomo v dobri družbi vseh somišljenikov, ki dobro v srcu mislijo. Življenje je lepo, dokler ga intenzivno živiš.
Biografija
Ljubljančanka, 68-letna Mojca Škrinjar, je profesorica angleškega in nemškega jezika. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoje življenje je posvetila izobraževanju – sprva kot učiteljica v osnovni šoli, nato 14 let kot ravnateljica, ustanovila je prvi oddelek mednarodne osnovne šole v Sloveniji, v javno šolo pa vnesla elemente pedagogike Montessori. Med letoma 2004 in 2008 je bila generalna direktorica za vrtce in osnovno šolstvo na Ministrstvu RS za šolstvo, nato je prevzela funkcijo predstojnice območne enote Zavoda RS za šolstvo v Kranju. Pot jo je kot direktorico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik popeljala v najlepši del njene kariere. Imenovali so jo za državno sekretarko na Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kjer je vodila revizijo zakonov s področja predšolske vzgoje, osnovnih in srednjih šol ter posebnih potreb. Nato je opravljala delo pomočnice direktorja Dijaškega doma Ljubljana s 7700 dijaki. Leta 2017 se je vrnila na ministrstvo za izobraževanje – tedaj kot vodja digitalizacije izobraževanja. V mandatu 2020−2022 je bila poslanka Državnega zbora RS. V letih 2010, 2014 in 2018 je bila izvoljena za svetnico Mestne občine Ljubljana. Je tudi članica izvršilnega odbora v stranki SDS in podpredsednica VSO – Združenja za vrednote osamosvojitve ter vodja njihove pedagoške sekcije. Prav tako je članica republiškega zbora in Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Od pomladi 2022 je predsednica seniorjev SDS. Ta čas se posveča izobraževanju starejših na področju digitalnih kompetenc. Ob strani ji zvesto stoji mož. Imata hčerko in sina.
Demokracija