V prispevku govorimo o dveh velikih grožnjah kapitalizmu. Prva je pohlep oz. delovanje privilegiranih globalistov, bankirjev in vodstev korporacij, druga pa so zahodni nergači, ki se zmrdujejo nad kapitalizmom in demokracijo ter zahodno tradicijo. Govorimo tudi o slovenskih levih Butalah, v katerih levičarji s kapitalizmom ravnajo kot svinja z mehom.
Naj najprej začnemo s terminologijo. Kapitalizem je v bistvu neposrečen izraz, ki so ga popularizirali šarlatanski marksisti v prejšnjih dveh stoletjih. Kapitalizem je v resnici svobodno tržno gospodarstvo, v okviru katerega ima država z demokratično politično ureditvijo večjo ali manjšo vlogo kot korektor razdeljevanja dobrin, kar najpogosteje počne s pobiranjem davkom in uporabo tako zbranega denarja za splošni oz. javni interes in blaginjo.
Kapitalizem torej ni nikakršen “bavbav”, kot se venomer pridušajo z marksizmom obsedeni politični teoretiki, pač pa sistem, ki preverjeno in dokazano omogoča največjo blaginjo kar največjemu številu članov družbe v znani človeški zgodovini. Živeti v demokraciji in “kapitalizmu” je torej privilegij in velika sreča za praktično vse prebivalce, saj so tudi največji reveži v kapitalizmu znatno bogatejši od največjih revežev v vseh drugih ekonomskih ureditvah vseh časov.
Globalisti in zahodni nergači uničujejo Zahod
V uvodu omenjeni globalisti v spregi z zahodnimi nergači uničujejo kapitalizem. Z zahodnimi nergači mislimo na različne “prebujence”, radikalne feministke, radikalne aktiviste LGBT+, bolj ali manj radikalne levičarje in vse druge, ki črtijo svobodno tržno gospodarstvo in demokratično politično ureditev ter se zmrdujejo nad zahodno tradicijo. Prav ta je njim samim in vsem drugim zahodnjakom omogočila blaginjo, zaradi katere imajo v relativni brezskrbnosti čas razmišljati o neumnostih oz. načinih, kako bi odžagali vejo, na kateri sedijo tudi sami.
Zahodni nergači, ki se pririnejo na oblast s pomočjo demokratičnih volitev, na katerih jih volijo somišljeniki in drugi zaslepljeni zahodni volivci, demokratičnih volitev, ki bi jih številni med njimi najraje ukinili in uvedli totalitaristične “prebujenske” politične sisteme, na Zahodu povzročajo vsestranski kaos in destrukcijo. Na drugi strani privilegirani globalisti s svojim delovanjem oz. poslovanjem povečujejo neenakost in s tem povzročajo izginjanje srednjega sloja, ki je ključen za blaginjo zahodne civilizacije in navsezadnje za delovanje kapitalizma, kot ga poznamo. Brez srednjega sloja in z nekontrolirano divjo globalizacijo smo na poti v zgodnji liberalni kapitalizem, v katerem so trpele revne delavske množice in v katerem so bili zelo bogati le redki posamezniki, ki so imeli kapital. Gre torej za obdobje, v katerem se je razvil marksizem, ki se je iz teoretične utopije 19. stoletja prelevil v totalitarne distopije 20. stoletja.
V navezavi na to bi lahko pričakovali, da bodo levičarji in “prebujenci” nasprotovali peščici privilegiranih globalistov, ki s svojimi početji ogrožajo moderen humani kapitalizem, ampak v resnici ni tako. Priča smo celo povezovanju, da ne rečemo zaroti, prvih in drugih, da bi uničili zahodno civilizacijo, kot jo poznamo. Globalistom je zahodna civilizacija trn v peti, ker ta zaradi izrazito humanih socialnih modernih sistemov, ki prevladujejo na Zahodu, omejuje globaliste pri še večjem bogatenju, četudi imajo že zdaj toliko denarja, kolikor ga ne bodo mogli zapraviti niti njihovi vnuki, vendar bi v svojem pohlepu želeli še več bogastva in predvsem politične moči.
Zahodnim nergačem pa je zahodna civilizacija trn v peti, ker bi v svoji blaznosti radi vzpostavili popolnoma nerealne utopije. Te ne bi omogočile pravičnejšega ali vsaj boljšega socialno-ekonomskega življenja, kot ga slikajo v svojih fantazijah, pač pa bi ljudi z Zahoda spravile v revščino, nesrečo, nesvobodo in neizmerno trpljenje v novi totalitaristični in nedemokratični svetovni entiteti sredi 21. stoletja. V njej bi se razkrojilo dobrodejno družbeno tkivo, v katerem dobro živi večina. Vzpostavil bi se brutalen ustroj t. i. tribalizacije, v okviru katere človek človeku ne bi bil več človek, pač pa volk. Pogosto se dogaja, da se globalisti obdajo s številnimi nergači, ki jih močno privilegirani globalisti sploh ne motijo, četudi se nergači venomer pritožujejo zaradi neenakosti oz. napak sodobnega kapitalizma, ki jih poosebljajo najbogatejši globalistični privilegiranci.
Globalisti nato te nergače izkoriščajo tako, da vlagajo denar v odpravo domnevnih nepravičnosti na Zahodu (varstvo domnevnih socialnih manjšin, reševanje planeta z “razogljičevanjem” itd.). Te investicije so v resnici usmerjene v prizadevanja za razgradnjo zahodne civilizacije in glavnih težav sploh ne zadenejo, ampak le preusmerijo pozornost javnega mnenja z bistvenih problemov, katerih reševanje bi škodilo globalistom.
Ponorele slovenske antikapitalistične Butale
V Sloveniji je med levičarji uničevanje svobodnega tržnega gospodarstva očitno glavni prostočasni šport. V slovenskih levičarskih krogih je kapitalizem psovka, biti podjetnik pa nekaj ponižujočega oz. celo nesramnega. Treba je poudariti, da zahodni kapitalizem tudi izza slovenske meje omogoča blaginjo Slovencem, saj brez njega dobičkonosno trgovanje Slovencev, ki prihajajo iz zelo majhne države, s tujino danes niti ne bi bilo mogoče. Destruktivni levičarji pa niso samo levi radikalci iz stranke Levica in podobnih ideoloških struktur, pač pa tudi zmerni levičarji. Ti na oblasti s pomočjo političnega in gospodarskega klientelizma bogatijo svoje ozadje (preprosteje povedano znamenite Pahorjeve in druge “strice”) in slovenski zasebni gospodarski sektor izčrpavajo s čedalje višjimi davki in drugimi “antikapitalističnimi” pogruntavščinami.
Sedanja Golobova vlada je tipičen primer tovrstne slovenske leve slovenske prakse, ki je na dolgi rok samomorilna. Največja težava pri tem je, da večina slovenskega volilnega telesa takšne prakse levičarskih oblastnikov podpira in jim celo ploska, zaradi česar se nevtralen politični opazovalec osuplo vpraša, ali morda slovensko volilno telo ne potrebuje eksorcista, z drugimi besedami izganjalca hudiča, saj večinski del slovenskega volilnega telesa kaže nekakšno obsedenost.
Branimo in častimo kapitalizem!
Kapitalizem je obogatil človeška življenja in vzpostavil kreativnost kot nobena druga sila v zgodovini. V 16. in 17. stoletju, ko so se v Angliji in na Nizozemskem pojavile tudi prve demokratične institucije, je po bolj ali manj dolgotrajnem obdobju relativne stagnacije v človeškem razvoju kapitalizem omogočil izredno veliko in hitro povečanje bogastva, priložnosti socialnega napredovanja in varnost. Razlog za to ni bil napredek v tehnologiji, temveč revolucija v človeškem razmišljanju. Najpomembnejši so bili spoznanje, da je posameznik pomemben, razvoj zavesti, da morajo biti vladajoči odgovorni ljudstvu, in pomen razvoja svobode misli.
Ljudje na Zahodu so verjeli, da je trdnost institucij pomembna za obstoj družbe in da je svoboda pri razmišljanju ključna. Vse to je vplivalo na razvoj kapitalizma. V zadnjih desetletjih na Zahodu antikapitalistični nergači sistematično napadajo vse omenjeno. Prav zato moramo braniti srčiko naše civilizacije, ki je sestavljena iz humanosti, odgovornega in svobodnega posameznika, ohranitve moči demokratičnih institucij in nacionalne države ter njene odgovornosti državljanom. Če srčike naše civilizacije ne bomo obranili, bomo na Zahodu izgubili pridobitve zadnjih stoletij in se pogreznili v novi srednji vek.
mag. Tadej Ian, politolog, družboslovec in publicist
Prispevek je bil prvotno objavljen v Demokraciji.