“Naš bistveni problem so šole, v katerih prevladujejo “protidejanski” nauki. Veliko časa in generacij je bilo že zapravljenih, spremembe pa si lahko obetamo šele po naslednjih volitvah, za katere bo potrebna kulturna in politična mobilizacija.”
Ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU, ki smo jo praznovali 1. maja, in nedavni 20. obletnici vstopa v NATO smo spregovorili s tedanjim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom.
Kako se spominjate tistega prelomnega časa? Ali so se vaša pričakovanja v 20-ih letih članstva Republike Slovenije v EU uresničila?
To, kar smo dosegli pred 20 leti, je pomenilo uresničitev zunanjepolitičnega programa Demosa – Lojzeta Peterleta, Janeza Drnovška in Janeza Janše. Pri tem sem pomagal po svojih močeh. Po letu 2008 se je začelo rušenje, ki se z nezmanjšano silo nadaljuje po volitvah 2022, katerih izid državljani po vsej priliki že obžalujejo. Neka evropska poslanka, ki naj bi vodila listo svoje stranke na prihodnjih evropskih volitvah, je pred kratkim rekla, da se bo v EP bojevala za napredne ideje, ki so jih prinesle slovenske volitve 2022. Če bodo takšni politiki prevladali, se bomo kmalu znašli zunaj EU in NATA, nakar bo konec slovenske države.
Nekatere države Višegrada napovedujejo razpad EU na jedro in periferijo in predlagajo, da bi se tesneje povezali za primer, da se zgodi kaj takega. Slovenija bi morala biti zraven. Nemci bi morda hoteli (upam, da se to ne bo zgodilo) sporazum z Rusi, ker potrebujejo energijo za svojo izvozno industrijo; če poslušamo Emmanuela Macrona, si predstavlja nevtralno in vojaško močno EU (pod francoskim vodstvom), torej neodvisno od Amerike. Bodo vsi evropski državljani za to? Spet scenarij za katastrofo.
Kakšen je pomen članstva Slovenije v obeh entitetah v času slabšanja varnostnih razmer v svetu, v času geopolitičnih pretresov?
Zaenkrat je Slovenija varno spravljena v EU in NATU.
Kako vidite prihodnost EU? Ali je mogoča prihodnost Slovenije izven NATA?
Prihodnost Slovenije bo slaba, če bodo sedanji slovenski voditelji nadaljevali z razdiranjem sistema; enako slaba bo, če EU razpade; če pa se iz Slovenije umakne NATO, bo katastrofa.
Ali menite, da šolski sistem v Sloveniji stori dovolj za ozaveščanje mladih generacij o pomenu teh dogodkov za državo in narod?
Naš bistveni problem so šole, v katerih prevladujejo “protidejanski” nauki. Veliko časa in generacij je bilo že zapravljenih, spremembe pa si lahko obetamo šele po naslednjih volitvah, za katere bo potrebna kulturna in politična mobilizacija.
Kako v luči praznika vidite sovraštvo do Zahoda, ki je močno prisotno v slovenskem prostoru in ga podpira zlasti stranka Levica?
Zaenkrat sovraštvo do Zahoda – v “ziheraški” večini Slovencev – ni večinsko. Stranka Levica je podobna težava kot “ultradesna” AFD v Nemčiji, samo da Levica ne želi vrnitve nacizma, ampak vrnitev komunističnega sistema. Žal je aktualna vlada – v pomanjkanju idej – prevzela njihov program.
Domen Mezeg