Če se je še pred dobrim dnevom zdelo, da za svobodo govora v Braziliji še obstaja upanje, se je po mnenju Michaela Shellenbergerja, avtorja, novinarja in ustanovitelja spletnega portala Public, to zdaj spremenilo. “Včeraj je brazilski predsednik Lula pozval h kriminalizaciji laganja. Glede na to, da vsi lažejo, Lula predlaga, da bi vladi dali pooblastilo, naj aretira, kogar hoče,” je zapisal na omrežju X. Za kaj gre?
Lastnika platforme X Elona Muska v Braziliji preiskujejo v navezavi na njegovo obtožbo, da brazilski sodnik vrhovnega sodišča cenzurira družbena omrežja. Označil ga je za “diktatorja” in obljubil, da ne bo spoštoval sodb o blokiranju uporabnikov, za katere naj bi brazilsko sodišče trdilo, da širijo neresnične informacije. Dejstvo je, da je za brazilsko levo vlado “dezinformacija” vse, kar je kritično do oblasti.
Tako je tudi omenjeni novinar zdaj pod pritiskom zaradi svojega drugačnega mnenja: “Ni me strah zase. Kot sem rekel v X pred nekaj dnevi, se ne bojim ne hudiča ne Alexandra de Moraesa. Izvajam vse potrebne varnostne ukrepe, da lahko varno zapustim Brazilijo, ne da bi me aretirali. Pomagate lahko tako, da delite ta videoposnetek in razširite besedo o tem, kaj se tukaj dogaja. Pa vendar me je Brazilije groza. Rad imam to državo in njene ljudi in bojim se, da so na robu totalitarizma,” je še zapisal.
V nadaljevanju je dejal, da si del levice prizadeva za zaprtje političnih nasprotnikov, kar povzroča skrbi glede demokracije v Braziliji. Zdi se, da se brazilski sodnik trudi zatreti lažne novice na družbenih omrežjih, vendar to sproža nasprotovanje, saj lahko vodi v množično cenzuro. Primerjave z distopičnim svetom Georgea Orwella so postale vse pogostejše.
Brazilija kot največja država v Latinski Ameriki pomembno vpliva na dogajanje na celini, ki ga izkoriščajo tudi evropski totalitaristi. V ZDA so podaljšali zakon, ki omogoča vohunjenje za Američani, kar povzroča skrb, ki je povezana z nadzorom svobode govora. Avtor poziva k ukrepanju proti totalitarizmu in podpira gibanje za svobodo govora, ki se vzpostavlja po vsem svetu, trdi Shellenberger.
Za kaj v resnici gre?
Ko je Elon Musk leta 2022 kupil Twitter, zdaj znan kot portal X, je številne zaskrbela izguba moči nad manipulacijo s podatki. Predvsem je to zaskrbelo oblasti, ki svobodo govora zagovarjajo le do meje, ko je ta do oblasti nekritična. Nedavno je tako brazilski sodnik poskušal zatreti novice na družbenih omrežjih, za katere je trdil, da so “lažne”, kar je povzročilo konflikt med Muskom in brazilskimi oblastmi. X-ova skupina za globalne vladne zadeve je v soboto sporočila, da je bila prisiljena blokirati “nekatere priljubljene račune v Braziliji”, vendar ni podala zadostnih razlag ali navedla, kateri računi so bili prizadeti in katero sodišče je izdalo odredbe.
Musk sodnika označil za izdajalca ljudi in ustave
Napetosti so se stopnjevale, ko je Musk v nizu objav sodnika brazilskega zveznega vrhovnega sodišča Alexandra de Moraesa imenoval za izdajalca in dejal, da X ne bo upošteval njegovih ukazov, in sicer neodvisno od posledic. “To so najbolj drakonske zahteve v kateri koli državi na svetu!” je Musk zapisal v eni od objav na portalu X.
“Verjetno bomo izgubili vse prihodke v Braziliji in tam bomo morali zapreti svojo pisarno,” je prav tako zapisal. “Toda načela so pomembnejša od dobička. Ta sodnik je nesramno in večkrat izdal ustavo in Brazilce,” je dejal in dodal, da bi moral odstopiti ali pa bi ga morali obtožiti. Po drugi strani je de Moraes v nedeljo izdal odločitev, da bo Muska vključil v svojo obsežnejšo preiskavo in sprožil novo preiskavo prav posebej o lastniku X-a, in sicer zaradi “nespoštovanja državne suverenosti”.
Lula stremi k najstrožji prepovedi svobode govora
Kako so besede o svobodi ostale le črke na papirju za brazilskega predsednika, dokazuje zapis Shellenbergerja na portalu Public, kjer je pojasnil, da je leta 1994 intervjuval Luiza Inacia Lulo da Silva. Med pogovorom ga je vprašal, ali bi, če bi bil izvoljen za predsednika, Brazilijo spremenil v drugo Kubo, in sicer vključno s cenzuro. “Odločno je rekel: ‘Ne.’ Brazilci so preveč ljubili svobodo, je pojasnil, tako kot on,” je izpostavil Shellenberger. Navsezadnje je Lula zaslovel v sedemdesetih letih, ko je kot sindikalni vodja vodil množične proteste proti brazilski vojaški diktaturi.
Zdaj, 30 let pozneje, si predsednik Lula prizadeva za tako stroge omejitve svobode govora, kakršne so bile tiste, ki so bile na Kubi veljavne od zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja, potem ko je oblast z vojaškim nasiljem prevzel Fidel Castro. Lani, kmalu po prevzemu funkcije, je Lula ustanovil dve novi agenciji, in sicer urad nacionalnega tožilca, ki naj bi pod nadzorom generalnega državnega tožilca skrbel za obrambo demokracije (kratica PNDD), in orwellovsko imenovan oddelek, ki skrbi za promocijo svobode izražanja z izrednimi cenzurnimi pooblastili.
V Braziliji se pod vodstvom Lule hitro širi spletna cenzura. Že lani so načrtovali uvedbo zakona, ki prepoveduje “lažne novice” in kaznuje njihove ustvarjalce. Podobni zakoni so že prisotni v nedemokratičnih državah, zdaj pa se ta trend očitno širi v demokratični svet. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je razmišljalo o podobnem nadzoru nad spletnimi vsebinami, vendar so načrti zaradi odpora javnosti zamrznjeni. Brazilski zakon bi vladi omogočil kaznovanje vseh avtorjev vsebin, ki jih sama označi za lažne, kar bi negativno vplivalo na svobodo izražanja.
T. B.