Razkritje o pranju denarja v NLB se počasi seli tudi na evropski parket in v prihodnje se bo s tem vprašanjem morala ukvarjati tudi Evropska komisija. Danes je namreč evropska poslanka Romana Tomc na Komisijo naslovila vprašanje glede dogajanja v NLB, o odločitvi slovenske vlade glede ustavitve postopka prodaje banke in seveda o velikem škandalu, s katerim se tačas ukvarja Slovenija, to je pranje denarja v NLB tudi v času, ko je s sklepom Sveta EU veljal embargo na poslovanje z državno iransko banko Export Development Bank of Iran (EDBI).
Vprašanje Romane Tomc objavljamo v celoti:
“Ob sanaciji bančnega sistema se je Slovenija zavezala, da bo do konca 2017 prodala Novo ljubljansko banko (NLB). Današnja odločitev Vlade RS v zvezi s postopkom prodaje NLB kaže na to, da je prodaja ustavljena oziroma da so postavljene takšne ovire, da do prodaje ne bo prišlo. Preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije je ugotovila sledi pranja denarja v NLB. Šlo naj bi za okoli 1 milijardo $ nakazil od iranske državne banke v času, ko je v skladu s sklepom Sveta EU št. 668/2010 veljal embargo.
Ugotovitve komisije kažejo, da je NLB v preteklosti poleg spornega dodeljevanja tajkunskih kreditov, zaradi katerih je bila potrebna dokapitalizacija, sodelovala tudi pri pranju denarja. To predstavlja dodatne oteževalne okoliščine pri prodaji.
- Ali Evropska komisija (EK) vztraja pri prodaji NLB? Kakšne so bile konkretne zaveze Slovenije v zvezi s prodajo?
- Ali je prišlo in če je, kdaj, do kakršnihkoli odstopanj oziroma drugačnih dogovorov med vlado in EK?
- Kako EK komentira odkritja preiskovalne komisije glede pranja denarja? Ali je bila EK o tem kadarkoli seznanjena?
- Ali je EK ukrepala in če je, kako? Kakšni bodo nadaljnji ukrepi EK v primeru, če vlada RS ne bo izpolnila obljube glede prodaje?“
M. P.