“Nedavno so se slovenski škofje opredelili do reševanja izvensodno umorjenih žrtev medvojnega in povojnega nasilja, kjer v soglasno sprejetih sklepih v celoti sledijo vsebinskim premislekom, ki jih tudi v SDS ves čas zagovarjamo in nanje opozarjamo,” je jasna predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl.
Škofje so državne oblasti pozvali, naj izvedejo DNK identifikacijo žrtev in omogočijo pokop v družinskih grobovih oz. v skupni grobnici s primernim obeležjem, prav tako, da naj se v Hudi jami postavi državni spominski park z obeležjem, in še, da naj bodo žrtve iz Hude jame pokopane v spominskem parku Teharje “saj je to že od vseh svojcev žrtev sprejeti kraj spomina na trpljenje”.
Žrtve povojne morije že 71 let čakajo na svoj grob
Pred nekaj dnevi je predsednik države Borut Pahor v skupni izjavi z nadškofom Stanislavom Zoretom pojasnil, da bodo žrtve, zaradi “številnih tehničnih in prostorskih ovir” pokopane v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru.
“Le skrbno premišljena rešitev v duhu pietete in resnice bo lahko pripomogla k spravi, zato bi bilo primerno, da predsednik države ponovno razmisli in v korist vseh nas in prihodnjih generacij, prisluhne priporočilom škofov, kot tudi željam svojcev žrtev,” poudarjajo v največji opozicijski stranki, Eva Irgl pa ob tem dodaja: “Glede na to, da žrtve povojne morije že 71 let čakajo na svoj grob, ki je njihova neodtujljiva pravica in osnovna civilizacijska norma, je pomembno, da v tem trenutku ne naredimo napake, ki bi imela, zlasti na simbolni ravni nepopravljive posledice.”
SDS: S to temo se odpirajo pomembna vprašanja
Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je tudi zaradi omenjenih opozoril prenos posmrtnih ostankov iz Hude jame v kostnico v Mariboru nato zavrnila. “V SDS smo že takrat opozarjali, da bi tovrstna odločitev odprla pomembna etična vprašanja saj bi, v kolikor bi bila takšna rešitev sprejeta, to pomenilo grob poseg v integriteto in dostojanstvo umorjenih žrtev in njihovih svojcev, kar pa je povsem nesprejemljivo,” je povedala Irglova.
Glede kraja pokopa posmrtnih ostankov žrtev iz Hude jame v SDS poudarjajo, da bi morali razmisliti o nekoč že predlaganem projektu, in sicer, da bi žrtve iz Hude jame pokopali na pobočju pred vhodom v rov, v kolikor pa bi bilo tam zaradi neustrezne geološke sestave tal ali drugih tehtnih razlogov to nemogoče, pa naj bi se žrtve pokopalo v bližini, bodisi na nekem bližnjem pokopališču oziroma na že pripravljenem grobnem polju in spominskem parku v Teharjah. Večina svojcev žrtev in tistih, ki se zavedajo odgovornosti do umorjenih, si želijo, da bi se njihove najdražje pokopalo prav na Teharjah, kjer se že sedaj s pietetnim odnosom vsako leto spominjajo vseh žrtev.
Genocid je kaznivo dejanje, ki ne zastara
“Jasno moramo razlikovati med moriščem in grobiščem, obenem pa zagotoviti, da se žrtve tega genocida na slovenskih tleh obravnava povsem enako kot drugače umorjene,” zagovarjajo v največji opozicijski stranki. Torej, po načelih kazenskega postopka, za kar sta zadolžena in odgovorna kriminalistična policija in tožilstvo. “Genocid je kaznivo dejanje, ki ne zastara, ne po slovenskem in ne po mednarodnem pravu in za zločin je potrebno odgovarjati,” je zaključila Irglova.
J.F.