Danes praznujemo MALI ŠMAREN, rojstvo Device Marije. Z rojstvom Device Marije se po dolgotrajnem čakanju na izpolnitev obljube „dopolnijo časi in vzpostavi se nov red odrešenja, ko Božji Sin iz nje privzame človeško naravo, da bi si s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeka od greha“(C 55).
Praznik rojstva Device Marije je v 5. stoletju nastal v Jeruzalemu, ko so tam 8. septembra obhajali spomin na posvetitev cerkve Marijinega rojstva. Praznovanje se je hitro razširilo na Vzhodu. Na Zahod je ta praznik prišel nekoliko kasneje, in sicer v 7. st. v Rim. Pod papežem Sergejem 1. (687-701) so začeli ta praznik obhajati s slovesno procesijo, ki je šla od svetega Hadrijana do svete Marije Velike. Praznovanje je doseglo velik razcvet v srednjem veku, posebno v Franciji in Španiji.
Ob malem šmarnu pa ste vabljeni na Brezje, in sicer ob 10. uri bo tam potekala slovesnost ob prazniku Marijinega rojstva. Slovesno somaševanje bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Po sveti maši bo škof Jamnik v Parku miru ob baziliki blagoslovil novo parkovno zasaditev vrtnic in zunanjo razstavo o zgodovini Slovenskega Marijinega narodnega svetišča.
Marijino rojstvo je za ves svet „upanje in jutranja zarja odrešenja“
Po Jezusovem rojstvu ni bilo nobeno drugo rojstvo tako pomembno pred Božjimi očmi in tako dragoceno za blagor človeštva kakor Marijino rojstvo. Marijino rojstvo je velik dogodek, tesno povezan s celotno skrivnostjo odrešenja, posebno z velikonočno skrivnostjo Kristusove smrti in poveličanega vstajenja.
Prav zaradi te zveze razliva praznik Marijinega rojstva veselje in upanje na človeštvo, saj naznanja bližnje učlovečenje in odrešenje.
Mali šmaren – v Stari in Novi zavezi
Prerok Mihej v berilu tega praznika (5, 1-4) napoveduje oblast drugih do časa, ko porodnica porodi. Čas, ko bo rodila, označuje za začetek nove dobe, ko bo iz Betlehema prišel on, ki naj vlada Izraelu. V Betlehemu se bo namreč z Jezusovim rojstvom iz Device Marije začela doba mesijanskega odrešenja.
B.P.