Hej, brigade, hitite ali kako je policija še vedno prepredena z ideologijo komunizma

Fotografija je simbolična (foto: STA)

Človek bi si mislil, da bo po 25 letih samostojnosti slovenska policija prevzela vrednote samostojne Slovenije. A očitno se nekateri še vedno držijo “vrednot”, ki jim jih je komunizem v zadnjih letih svojega življenja vcepil v glavo. Eden takih je generalni sekretar Sindikata policistov Slovenije mag. Kristjan Mlekuš, ki se še na svojem profilu na Facebooku solzi za časi, ko so mu dali modro titovko in rdečo rutico.

Preden z vami delimo zapis s Facebooka tega jugonostalgika, bi se bilo dobro vprašati, ali je takšna mentaliteta sploh primerna za policiste. Kako bodo policisti preganjali častilce totalitarizmov (predvsem komunizma) in preganjali stare partijce, če so v srcu prepričani, da je bilo včasih vse bolje in da je Jugoslavija vrednota, na kateri sloni njihova profesionalna etika.

Foto: Facebook

Foto: Facebook

Rutice in titovke in pionirčki
Gospod Mlekuš, ki ima za seboj sicer pestro kariero, je s svojim delom začel šele leta 1993, se pravi v samostojni Sloveniji. Leta 1993 je prišel v kadetnico v Tacnu, kjer se je izučil svojega poklica. Zato še toliko bolj preseneča, da ima take nostalgične izpade. Po eni strani je logično, saj je Jugoslavijo doživel kot otrok. Kot otrok je doživel parade in rutice in pionirčke. Barvite komunistične proslave so mlademu Kristjanu zagotovo pustile lep vtis. Pri njegovih 12 pa je Jugoslavija razpadla. Konec je bilo sanj in rutic in titovk. Mlekuš pa še danes praznuje neslavni Dan republike.

Pa si poglejmo, kaj je generalni sekretar zapisal na svojem profilu na Facebooku: “Še se je spomnim, ko smo jo mogli v OŠ znati! Vse najboljše vsem pionirčkom in pionirkam. Danes mineva točno 31 let, odkar sem dobil modro titovko in rdečo rutico. Spomin na to, kako ponosen sem takrat bil, ne bo nikoli zbledel! Šest plamenic smo prižgali, rojstni datum zapisali, 29. XI. 1943. Nad plamenicami zvezda sije, zvezda naše domovine. Okrog plamenic je klasje valovito, v srcu ljubljeni naš Tito! Smrt fašizmu – Svoboda narodu!”

Po prebranem pa težko verjamemo, da visoki uslužbenec policije in sindikata trosi takšne nebuloze. Kakšni pionirčki v letu 2016? Kakšen ponos na to kriminalno nekdanjo državo? Kar pa je najbolj sporno, pa je, da Mlekuš v svoji objavi časti diktatorja, množičnega morilca in psihopata Josipa Broza Tita, ki ga očitno še vedno nosi v srcu, čeprav je bil ob diktatorjevi smrti star 7 let. Kako bo imel policist, ki odkrito javno sporoča svoje simpatije do kriminalcev, avtoriteto kot borec proti kriminalu? Policist, ki zagovarja milijon pobitih nedolžnih ljudi, je nevaren za demokracijo. Da niti ne omenjamo, da je tako ravnanje v nasprotju s kodeksom policijske etike, kar pomeni, da je Mlekuš zlorabil dobro ime policistov.

Dvojna merila v Sloveniji za zločinske režime
Zanimivo, da je takrat, ko imajo javni uslužbenci, ki bi morali v javnosti dajati vsaj videz nevtralnosti, komunistične izpade, vse v redu. Sodniki s titovkami na glavah niso problem. Policisti, ki častijo diktatorja in morilca, niso problem. Vojaki, ki se klanjajo prejšnjemu režimu, niso problem. Sike Tita, ki še danes visijo v nekaterih javnih zavodih, niso problem.

Zanimivo pa bi bilo videti, če bi nek policist 20. aprila na svojem profilu objavil recimo tole: “Še se spomnim, ko so donele fanfare, ko so vihrale zastave. Na ta dan se je rodil veliki Adolf Hitler, ki ga nosimo v srcu.” Samo pomislite na pogrom, na zgražanje. Ta policist bi bil tedne v časopisju, najbrž pa bi tudi izgubil službo. A ker imamo v Sloveniji očitno dve kategoriji množičnih morilcev, se častilcem Tita kaj takega ne more zgoditi. Levičarji pravijo, da desnica razdvaja narod z zgodovinskimi temami. Ne drži. Razdvaja ga levica, ki ideološki megli preteklosti ne pusti, da bi se razkadila.

Na koncu je potrebno poudariti, da je kakršnokoli čaščenje totalitarizmov neokusno. Ne glede na 45 let indoktrinacije in propagande je danes jasno: Jugoslavija je bila umetna tvorba, ki je nastala na krvi sto tisočev pomorjenih nedolžnih ljudi. Bila je diktatura in na njenem čelu je sedel kriminalec, morilec in psihopat Josip Broz Tito. In čaščenje te ali katerekoli druge tovrstne diktature je najmanj neprimerno ali celo zavržno. A ker je gospod Mlekuš na “pravi” strani “zgodovine”, mu ne bo nič hudega.

Aleksander Rant