Javnomnenjska raziskava: Elita in raja ali 80 % Slovencev se ima za drugorazredne, zakonov in predpisov je občutno preveč, volitve v Franciji pa so nepomembne

(Foto: iStock)

Da delitev na prvorazredne in drugorazredne – na elito in rajo – v Sloveniji obstaja, ni skrivnost. Zdaj pa vemo, da delitev priznava več kot 86 % Slovenk in Slovencev, med njimi se jih ima več kot 80 % za drugorazredne, največ najstarejši (več kot 90 %). Več kot polovica državljank in državljanov si želi debirokratizacije Slovenije, medtem ko so za večino rezultati volitev v Franciji nepomembni.

Anketa je bila izvedena v obdobju od 9. do 12. maja 2017, na vzorcu 609 anketirancev (od tega 49 % žensk), in jo je izvajalo podjetje za tržne in javnomnenjske raziskave Parsifal SC. Šlo je za telefonsko anketo, okvir vzorčenja pa zajema telefonski imenik (70 % mobilno omrežje in 30 % stacionarno omrežje). Anketa je merila splošen utrip glede aktualnih družbenih oz. družbeno političnih tem – družbene razslojenosti oz. delitve na prvorazredne in drugorazredne, zadovoljstvo s številom predpisov in zakonov v državi ter pomembnosti oz. vpliva izida predsedniških volitev v Franciji.

Pregled demografskih podatkov javnomnenjske raziskave
Povprečna starost anketirancev je 50,7 leta, anketiranci so z območja celotne Slovenije – največ, dobra petina vprašanih – iz osrednjeslovenske regije. Največ anketirancev, in sicer 40 %, je iz najstarejše starostne skupine (55 let ali več), iz srednje skupine (35–54 let) jih je 38,2 % ter 21,8 % iz najmlajše starostne skupine (18–34 let). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,7 %), sledijo tisti s poklicno izobrazbo (28,8 %), 23,6 % anketirancev ima končano osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 15,9 % pa ima dokončano višjo, visoko šolo ali več.

Vir: Parsifal SC

Več kot 90 % starejših se ima za drugorazredne
Velika večina Slovenk in Slovencev, konkretno kar 86,1 % vprašanih, je prepričanih, da v Sloveniji vsaj deloma obstaja delitev na prvo razredne in drugorazredne državljane, le 10,5 odstotka vprašanih pa meni, da smo v naši državi popolnoma enakopravni, medtem pa 3,4 % vprašanih ostaja neopredeljenih.

V najstarejši starostni skupini (55 let in več) jih je v delitev na prvorazredne in drugorazredne prepričanih kar 91,4 % vprašanih, medtem ko družbeno delitev na elito in “ostale” najbolj izpostavljajo bolj izobraženi, in sicer s srednjo izobrazbo ter višjo, visoko ali večjo izobrazbo. V obeh omenjenih izobrazbenih skupinah jih je kar 87,9 % potrdilo delitev na prvorazredne in drugorazredne.

Jutri, v nedeljo, 14. maja 2017, bomo objavili, kolikšno podporo ima zdajšnja Vlada RS in katera stranka bi zmagala, če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo.

Vir: Parsifal SC

V Sloveniji še kako obstajajo prvorazredni in drugorazredni
Slovenke in Slovence, ki menijo, da so državljani Slovenije vsaj deloma deljeni na prvorazredne in drugorazredne državljane (86,1 %), smo povprašali, kako dojemajo svoj položaj oz. v kateri “razred” bi se uvrstili.

V vseh starostnih skupinah se ima več kot 80 % vprašanih za drugorazredne, največ v najstarejši starostni skupini (82,9 %), medtem ko se kot drugorazredni najbolj počutijo z osnovno ali nižjo izobrazbo (88,8 %), sledijo pa jim s poklicno (86,2 %).

V veliki večini (81,4 %) Slovenci sebe doživljajo kot drugorazredne državljane, medtem ko se med prvorazredne uvršča zgolj 7,4 % vprašanih. 11,1 % vprašanih se ne bi uvrstilo v nobeno skupino oz. skupine niso izbrali.

Politični analitik Sebastjan Jeretič: “Ugotovitev, da se večina državljanov počuti drugorazredne, je pričakovana, a vsekakor šokira neverjetna razsežnost te večine. To kaže, da se tudi velik del srednjega razreda, ki je največja žrtev gospodarske krize, vidi v podrejeni vlogi.  Seveda gre za občutek, a prav ta element današnjega stanja duha je eden najbolj perečih. Ko zmanjka zaupanje v kolikor toliko pravično sobivanje v skupnosti, pade sama družbena pogodba, ki nas drži skupaj. Če naj Slovenija sproščeno zadiha in začne bolje izkoriščati svoje potenciale, bo ključno prav delo prihodnje vlade na tej točki, na točki zaupanja in občutka enakovrednosti vseh, ne glede na politično vmreženost.”

Vir: Parsifal SC

Davkoplačevalci enotni: Čas je za debirokratizacijo Slovenije!
Več kot polovica (50,3 %) vprašanih je prepričana, da imamo v Sloveniji preveč zakonov in drugih predpisov, ob tem jih 16,4 % meni, da je predpisov celo odločno preveč. Skupaj torej kar 66,7 % vprašanih jasno izraža nezadovoljstvo z aktualnim stanjem in posledično meni, da je Slovenija zelo zbirokratizirana država. Le 18 % vprašanih meni, da imamo predpisov ravno dovolj, medtem ko si 9,4 % vprašanih želi še več predpisov, 5,9 % vprašanih pa o tej tematiki nima izoblikovanega prepričanja.

Zasutost s predpisi in zakoni najbolj opazijo v najmlajši starostni skupini (18–34 let), kjer je nezadovoljstvo s številom predpisov in zakonov izraženo z 52,6 %, medtem ko so v srednji starostni skupini (35–54 let) najbolj prepričani, da je v Sloveniji birokracije in nadzora odločno preveč (19,6 %). Preveliko število predpisov in zakonov najbolj moti tiste najbolj izobražene (z višjo, visoko ali večjo izobrazbo) s kar 52,6 %, poleg tega jih je v isti izobrazbeni skupini 21,7 % mnenja, da je zakonov ne samo preveč, temveč celo odločno preveč.

Politični analitik Sebastjan Jeretič (foto: STA).

Politični analitik Sebastjan Jeretič: “Popolnoma pričakovani so tudi rezultati odgovora na drugo vprašanje. No, mogoče tu lahko rahlo preseneča, da ni celo višje število kritičnih do pretirane zbirokratiziranosti Slovenije. Država s preveč predpisi ni več pravna država. Mali podjetnik danes enostavno ne more delovati zakonito. Ne more zato, ker ne more poznati vseh predpisov, da bi jih spoštoval. Največja strukturna reforma bo odprava vrste posameznih bedarij in povsem nesmiselnih birokratizmov. To bi omogočila zadihati tako gospodarstvu kot tudi prebivalstvu, predvsem pa pomembno delovalo tudi na stanje duha v družbi in s tem na zaupanju, ki je bistveno, kot smo videli pri prvem vprašanju.”

Vir: Parsifal SC

Volitve v Franciji za Slovence nepomembne, pa je res tako?
Slovenci so večinoma mnenja, da je izid predsedniških volitev v Franciji in zmaga 39-letnega Emmanuela Macrona za Slovenijo popolnoma nepomembna (24,7 %). Slaba petina Slovencev meni, da je izid francoskih predsedniških volitev za nas zelo pomemben (18,2 %), približno toliko jih meni, da je še kar pomemben (19,2 %) ali le rahlo pomemben (20,3 %). Relativno veliko vprašanih (17,6 %) pa jih ostaja neopredeljenih.

Politični analitik Sebastjan Jeretič: “Ne glede na veliko pozornost naših medijev, ki so seveda predvsem zganjali paniko pred možno zmago Marine Le Pen, je povsem razumljivo, da slovenska javnost ne daje posebne teže francoskim volitvam. Končno Francija že dolga leta ni več ključna igralka na mednarodnem parketu, še posebej pa ni v fokusu pozornosti Slovenije. Zato ne preseneča odziv v anketah, ki kaže dokaj hladen in ignorantski odnos do Francije. Resnica je seveda malce drugačna in dogajanje v Franciji je še kako pomembno tudi za Slovenijo. Evropska unija se lomi in je na pomemben razpotju. Izid vsakih volitev v vsaki članici je v tem obdobju zato še toliko bolj pomemben, pa če ga javnost tako zaznava ali ne.”

Da je rezultat predsedniških volitev v Franciji za Slovenijo popolnoma nepomemben, so najbolj prepričani v najmlajši starostni skupini (18– 34 let), s 36,2 %, na podlagi izobrazbe pa tisti s poklicno izobrazbo z 28,8 %. Ravno nasprotno, da je izid volitev v Franciji zelo pomemben, pa so najbolj prepričani v najstarejši starostni skupini (55 let ali več) s 26,2 % in tisti z višjo, visoko ali večjo izobrazbo s 26,4 %. Izstopa tudi podatek, da se skoraj tretjina (32,6 %) tistih z osnovno ali nižjo izobrazbo do te teme ni opredelila.

Pregled glavnih ugotovitev javnomnenjske raziskave:

– Slovenke in Slovenci so v veliki večini mnenja, da med državljani Slovenije obstaja delitev na prvorazredne in drugorazredne državljane (86,1 %), pri čemer sebe, prav tako v veliki večini, doživljajo kot drugorazredne državljane (81,4 %).

– Polovica vprašanih meni, da imamo v Sloveniji preveč zakonov in drugih predpisov, ob tem jih še dodatnih dobrih 16 % meni, da je predpisov odločno preveč.

– Slovenke in Slovenci so večinoma mnenja, da je izid predsedniških volitev v Franciji za Slovenijo popolnoma nepomemben (24,7 %).

Jutri, v nedeljo, 14. maja 2017, bomo objavili, kolikšno podporo ima zdajšnja Vlada RS in katera stranka bi zmagala, če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo.

Jure Ferjan