Kakšna bo naslednja Klemenčičeva poteza v zvezi s predsednikom Vrhovnega sodišča?

Datum:

Branko Masleša, dosedanji predsednik vrhovnega sodišča, bo po izteku funkcije ostal sodnik na Vrhovnem sodišču, nadomeščala ga bo podpredsednica Nina Betetto, oseba z isto politično provenienco, ki ima prav tako kot on dokazane številne kršitve človekovih pravic. Takšno kadrovanje pomeni kontinuiteto kršenja človekovih pravic in svoboščin ter ohranjanje ‘udbovskih vplivov’, česar si nobena civilizirana država ne želi.  

Branko Masleša je bil povsem neprimeren za predsednika Vrhovnega sodišča, saj je znan kršitelj človekovih pravic. Leta 1982 je kot preiskovalni sodnik v Kopru sodeloval pri mučenju osebe, ki jo je zaprla Udba, ter pozneje izjavil, da tisti človek “ni bil niti kriv niti begosumen, držimo ga zaradi drugih.” Ker pa je bil tudi zadnji partijski sekretar na sodišču v Kopru  (član MSZKS leta 1989), lahko razumemo njegove metode kot sodelovanje z UDBO.

Vrhovni sodnik, ki ljubi ubijanje
Prav tako je Masleša zagovornik smrtne kazni. Kot zadnji sodnik je v komunistični Sloveniji izrekel smrtno kazen in kot preiskovalni sodnik v primeru streljanja na ilegalca, ki je prekoračil mejo z Italijo, ni odredil kazenskopravne obravnave storilcev, čeprav noben zakon ni  dovoljeval ubijanja neoboroženih civilistov na meji. Teodor Durnik je v Demokraciji (14. okt. 2014) pisal o v hrbet ustreljenem tihotapcu kavbojk iz Vojvodine in tudi v tem primeru Masleša ni prijavil storilcev, temveč jih je kot sodnik zaščitil. Na smrt je obsodil tudi psihiatričnega bolnika, čeprav se je v tistem času pripravljala odprava smrtne kazni.

Nekateri sodniki so se o Masleši izrekli negativno
Krvoločno naravo in udbovske metode so pri Masleši opazili tudi ustavni sodnik Jan Zobec, sodnik Rudi Štravs in upokojeni sodnik Janez Brank, ker je navdušeno pripovedoval o tem, kako je bil  nelegalni prebežnik ustreljen natančno sredi čela. V času osamosvojitve je Masleša želel ‘tepihovanje’ Slovenije, s čimer je pokazal, da osamosvojitvi nasprotuje, kot je navedel ustavni sodnik Jan Zobec.

Vpliv udbovskega in kosovskega delovanja se je posredno odrazil tudi v procesu Patria. Masleša je bil imenovan v senat Vrhovnega sodišča, ki je odločal o varstvu zakonitosti glede obsodbe Janše, Krkoviča in Črnkoviča, in je seveda zavlačeval glede razsodbe ter tako opozicijskim predstavnikom povzročil nepopravljivo škodo na vseh ravneh življenja, ki je tudi razveljavljena sodba Ustavnega sodišča ne more popraviti.

Sicer pa njegov napredek od diplomanta v Sarajevu (1975) do sodnika na kazenskem oddelku Temeljnega sodišča v Kopru l. 1980 in do  predsednika Vrhovnega sodišča l. 2010 ob vsem zapisanem dokazuje, da je politični nameščenec levice.

Koga želijo postaviti na najvplivnejše sodniško mesto v državi?
Pri iskanju novega predsednika Vrhovnega sodišča se zatika ravno zaradi omenjenih udbovskih vplivov, saj kot očitno želijo namestiti sodnico Nino Betetto, ki ji je ravno zaradi množičnega kršenja človekovih pravic spodrsnilo pri volitvah za sodnico Evropskega sodišča za človekove pravice. Betettova je kršila človekove pravice tudi pri procesu Patria, ko je odločala o izločitvi sodnikov in bila v sodnem senatu, ter v številnih drugih primerih, ki so na ESČP doživeli drugačen sodni epilog kot v Sloveniji.

Pričakovalo se je več prijavljenih kandidatur (Janez Vlaj, Vladimir Horvat, Vladimir Balažic), a sta se za drugo odločila le  Damijan Florjančič in vrhovni sodnik Rudi Štravs. Štravs je prejel dvotretjinsko podporo vrhovnih sodnikov,  Sodni svet pa se s tem ni strinjal, a svoje odločitve ni obrazložil, čeprav mu to nalaga zakon. Da Štravsu nekateri niso naklonjeni, ker je ta ob kandidaturi Masleše l. 2010 izrazil nestrinjanje, je povsem možno. Iz istih razlogov je verjetno še danes do Štrausove kandidature zadržan tudi pravosodni minister Goran Klemenčič,  zato  kandidatura ni bila poslana v DZ, kot poročata Dnevnik (7. 11. 2016) in  Reporter (2. 10. 2016).

Kako se bo nadaljeval postopek?
Odgovori ministrstva za pravosodje glede nastale situacije so nejasni. Zapisali so, da če kandidat ne bo dosegel najširše možne podpore med kolegi vrhovnimi sodniki in v sodnem svetu, “tudi minister ne bo več vztrajal pri stališču, da v nadaljnji politični postopek izbire v državnem zboru pošlje kandidata, ki bo imel podporo obeh omenjenih organov.” Nejasno torej ostaja, ali bo kljub vsemu predlagal Štravsa in kandidaturo poslal v DZ ali namerava ponovno razpisati še eno kandidaturo in z njo ustoličiti kršiteljico človekovih pravic, Betettovo. Če bi hotel napraviti prvo, se sprašujemo, zakaj tega ni že storil.

A. B.

Sorodno

Zadnji prispevki

VSO vabi na predstavitev nove knjige Branka Grimsa

Danes ob 18. uri bo v Stari gostilni Krulc...

Pravna zmaga za Trumpa – vrhovni sodniki se strinjajo, da bivši predsednik uživa določeno mero imunitete

Velik udarec za nasprotnike Donalda Trumpa. Večina sodnikov vrhovnega...

Pediatri vladi: Kar 22.600 otrok nima zdravnika

Po tem, ko so družinski zdravniki v javnem pismu...

Nemški mediji: Za zaprtje jedrskih elektrarn so Zeleni uporabili lažne dokumente

Odločitev nemške rdeče-zelene vlade, da zapre jedrske elektrarne, se...