Informacije o tujih državah lahko poiščemo tudi na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije (MZZ). Glede na to, da ima MZZ številne službe in konzularno mrežo, bi seveda pričakovali, da so informacije na njihovih spletnih straneh točne, konkretne, ažurirane in uporabne ter da državljani za svoj davkoplačevalski denar dobimo kakovostne storitev in informacijski servis. Pa je res tako?
Si predstavljate, kakšen vihar bi nastal, kako prizadet bi bil slovenski ponos, število protestnih not, poslanih na različne diplomatske naslove, bi nedvomno zadoščalo za skladanje lepe simfonije …, če bi zunanje ministrstvo neke države Slovenijo uvrstilo na Balkan, medtem ko bi Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo uvrstilo v Srednjo Evropo? No, slovenski MZZ ravna popolnoma enako. Glede na aktualnega zunanjega ministra, klepetavost, povezano z arbitražo, tajno iskanje nafte v Bosni ter “saj ni res, pa je” zgodbe z ambasad v Zagrebu, Parizu, Madridu, Kijevu, Moskvi in Dunaju, česa drugega tudi ni za pričakovati.
Razdelitev po skupinah
Na spletnih straneh MZZ so predstavništva (Slovenije) razdeljena po skupinah, in sicer: Evropa; Azija, Kavkaz in Bližnji vzhod; Afrika; Oceanija; Severna Amerika; Latinska Amerika in Karibi ter Stalna predstavništva. Med državami v skupini Evropa najdemo tudi Armenijo in Azerbajdžan, vendar pa ne najdemo njune severne oziroma zahodne sosede Gruzije. Se pa vse tri države ponovno pojavijo v skupini Azija, Kavkaz in Bližnji vzhod, kamor geografsko tudi sodijo.
Gre za tri republike bivše Sovjetske zveze, ki so ob njenem razpadu postale samostojne države in ležijo na nemirnem območju Kavkaza, med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom. Tudi če bi MZZ uporabljal npr. evrovizijsko klasifikacijo držav, bi morale biti Gruzija, Azerbajdžan in Armenija v isti skupini. Morda so preverjeni in izkušeni kadri iz “ex-yugo” diplomacije Gruzijo kaznovali z izgonom iz Evrope zaradi njene prozahodne in protiruske politike? Ali pa so to storili, da bi se zaradi Abhazije in Južne Osetije, dveh ruskih separatističnih pokrajin, ki sta sestavni del Gruzije, prikupili Rusiji? Ne spomnim se, da bi Slovenija kdaj priznala Abhazijo in Južno Osetijo kot samostojni državi in se s tem uvrstila v “elitni” klub Rusije, Nikaragve in Venezuele.
Azerbajdžan v Evropi zaradi Jankovića?
Ne verjamem, da se je Azerbajdžan v skupini Evropa znašel zaradi demokratičnosti režima, odločnega boja proti korupciji in spoštovanja človekovih pravic. Verjetno je uvrstitev Azerbajdžana, za kakšno protiuslugo in komu sicer ne vem, uredil kar Zoran Janković osebno. Kot župan Ljubljane je bil Janković vodja državne delegacije, ki je leta 2013 obiskala Baku.
Kakšni so bili gospodarski rezultati tega obiska in koliko investitorjev iz Azerbajdžana, ki jih je župan pričakoval do konca leta 2013, je res investiralo v Ljubljano in Slovenijo, mi ni znano. Prepričan pa sem, da je bil obisk ploden in koristen zaradi izmenjave dobrih praks glede avtokratskega vladanja, korupcije in zatiranja opozicije.
Pri uvrstitvi Armenije v Evropo je gotovo prišlo do napake, saj v današnjih časih ne kaže dražiti Turčije in muslimanskega sveta s pogrevanjem genocida nad armenskimi kristjani izpred 100 let, ko je svojo vojaško in politično kariero začenjal Atatürk. No, po prefinjenih in visoko diplomatskih besedah nekega drugega Türka, je genocid itak drugorazredna tema, tako da se s tem danes ne bomo ukvarjali. Kdor v šoli – “Šola je kul!”, nas je nekega prvega septembra pozdravil bivši predsednik – ni bil priden pri geografiji, se s spletnih strani MZZ res lahko veliko nauči.
Spoznajmo Brunej
Če so vam številni begunci, ki so se v slovenskih medijih v zadnjem mesecu čudežno preimenovali v migrante ter izgubili svojo univerzitetno izobrazbo in ki jih vlada nezakonito prevaža s Hrvaške v Avstrijo, vzbudili navdušenje in zanimanje ter bi radi spoznali islamsko kulturo, je morda čas, da se odpravite v muslimanski svet. Ker sta Sirija in Irak prenevarna in MZZ tja odsvetuje vsa potovanja, se morda raje odpravite v mali, z nafto bogati sultanat Brunej, ki leži na malezijskem otoku Borneo.
Da ne bi naredili kakšne neumnosti in bi vas moral reševati bivši notranji minister ter vodja konzularnega sektorja Andrej Šter, si, prosim, preberite napotke in priporočila MZZ glede Bruneja. “Stopnja kriminala v Bruneju je najnižja v Aziji in je na splošno zelo nizka, ceste so v dobrem stanju, promet je tekoč, zdravstvena infrastruktura je na zadovoljivi ravni,” beremo na spletnih straneh MZZ. V nadaljevanju pa izvemo, da je “Brunei muslimanska država” ter da “priporočajo spoštovanje običajev, navad in vere ter oblačenje v dostojna oblačila”.
Meni se sicer zdi, da bi slednje moralo veljati za obisk katerekoli države ali ljudi, in ne samo muslimanske. Da pa v Bruneju ni šale, izvemo v nadaljevanju, saj nam MZZ pove, da “je pravni sistem Bruneja zasnovan na šeriatskem pravu, ki lahko v določenih primerih velja tudi za nemuslimane, vključno z obiskovalci. Po novem šeriatskem kazenskem zakoniku, ki bo uveljavljen od aprila 2014 dalje, vas za nekatere prekrške lahko kaznujejo z dolgotrajnimi zapornimi kaznimi, kaznimi telesnega kaznovanja (udarci s palico), vključno s smrtno kaznijo“.
Kaj vse je kaznivo
Da bomo vedeli, kaj je kaznivo, nas podučijo, da je nezakonito “posedovanje pornografskega materiala” in “homoseksualne dejavnosti”. Tudi kazni za prekrške v zvezi s prepovedanimi drogami so “izjemno visoke in vključujejo tudi smrtno kazen”.
Za konec pa še en zelo pomemben podatek za Slovence: “Uživanje alkohola je strogo prepovedano.” Verjetno pa to velja le za domačine (muslimane?), saj nam MZZ pojasni, da “tujci, starejši od 17 let, lahko uživajo alkohol, ki so ga uvozili v državo, vendar največ 2 steklenici alkoholne pijače in 12 pločevink piva na odraslega popotnika (ki ni musliman). Pomembno je, da popotnik shrani carinsko potrdilo o uvozu alkohola v državo, saj se v državi izvajajo kontrole”. Če vam po prebranem obisk Bruneja ne diši več, bomo naslednji teden s pomočjo spletnih strani MZZ ponovno poleteli v kakšno zanimivo državo in se gotovo naučili veliko novega.
Gal Kušar