Kmetje in lastniki zemljišč imajo dovolj neposluha države: Preštevilčno divjad je treba odstreliti!

Foto: STA. Slika je simbolična.

Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sta danes v Hočah pripravila javno tribuno, na kateri so kmetje in lastniki zemljišč opozorili na problematiko upravljanja z divjadjo in zvermi, ki povzročajo vse večjo škodo. Med drugim so zahtevali ukrepe za zmanjšanje škode in evropsko primerljivo zakonodajo o gospodarjenju z divjadjo. Ob tem je predsednik kmečkega sindikata Anton Medved še posebej opozoril, da se morajo kmetje in lastniki gozdov soočati z nenehnimi in hitrimi spremembami, prevečkrat kar na lastne stroške.

Anton Medved je na javni tribuni poudaril, da kmetje niso suvereni lastniki svojih zemljišč, čeprav plačujejo davke od dejavnosti, ob tem pa njihove površine izrabljajo tudi ostali ljudje za rekreacijo, nabiralništvo ali lovstvo. Divjad pa je državna lastnina, s katero upravljajo lovci, zato lahko kmetje zgolj vzdržujejo površine, na katerih se divjad prehranjuje. To se mu seveda zdi nedopustno.

“Tako ne more več biti, a očitno ima nekdo napačne predstave. Divjadi in zveri je preveč, problematika škode pa je stalna tema na vseh sestankih organov sindikata,” je povedal Medved, ki opozarja, da Slovenija za razliko od drugih članic Evropske unije nima primerljive zakonodaje na tem področju.

Tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Cveto Zupančič je opozoril, da so lastniki zemljišč in gozdov v preteklosti pričakovali bistveno več, dobili pa precej manj. Zdajšnji sistem se mu zdi neučinkovit in neodziven na stanje v naravi, kjer se število divjadi in zveri iz dneva v dan povečuje.

V Pomurju za 200 tisoč evrov škode po divjadi
“Klici lastnikov na pomoč doslej niso naleteli na prava ušesa, saj gre očitno tudi za političen problem. Zahtevamo, da se stvari uredijo. Če se moramo na marsikaterem področju, tudi na škodo kmetov, prilagoditi evropskim zahtevam, pa ta lovska ureditev, ki ne zagotavlja stabilnega staleža in sobivanja z divjadjo, temu ne sledi,”
je še povedal Zupančič.

Z motenjem posesti je ogrožena slovenska prehranska varnost, pri tem pa namesto lastnika drugi odločajo o njegovi lastnini. Kmet za to, da prehrani trop jelenjadi, svinj in drugih živali, ne dobi nič. Za primerjavo: samo v Pomurju škoda dosega vsaj 200.000 evrov, verjetno pa tudi več, a nekateri kmetje zaradi ignorance oblasti škode sploh ne prijavljajo več.

Stalež divjadi spraviti na število izpred 30 let
Težava je tudi v tem, ker lovci ne zmorejo izpeljati lovsko-upravljavskih načrtov. Čeprav imamo v Sloveniji 411 lovskih družin, doslej niti ena ni vrnila koncesije, ker ji ne uspe izpolniti načrta. Divjad pa medtem še naprej povzroča nepopravljivo škodo. Po nekaterih neuradnih podatkih naj bi bila že presežena številka pol milijona hektarjev poškodovanih gozdov, poroča STA.

Kmetje in lastniki zemljišč so na javni tribuni zato zagrozili, da je stanje postalo tako nevzdržno, da od države nemudoma zahtevajo, naj pristopi k cilju bistvenega povečanja odstrela parkljaste divjadi in njeno populacijo spravi na številke izpred tridesetih let. Ker bo škoda nastala kljub znižanju števila divjadi, pa je treba pripraviti tudi pravilnik za oceno škode v gozdovih in jo pošteno oceniti, so prepričani kmetje in lastniki zemljišč.

L. S.