Hrvatov arbitraža “ne briga”, Tuđmanov minister Rudolf pa sporoča: “Z vami Slovenci se ne da normalno pogovarjati!”

Odločitev arbitražnega sodišča v zadevi slovensko-hrvaškega mejnega spora bo objavljena 29. junija, so v torek sporočili s Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Predsednik Gilbert Guillaume bo razsodbo predstavil v Palači miru v Haagu med 14. in 16. uro, objavljena pa bo tudi na spletnih straneh, so še sporočili iz Haaga. A ker je Hrvaška poleti 2015 zaradi prisluškovalne afere, v katero sta bila vpletena slovenski arbiter Jernej Sekolec in agentka Simona Drenik (oba sta nato odstopila), enostransko izstopila iz arbitražnega procesa, obstaja velika bojazen, da južni sosedje, kakršnokoli odločitev bo arbitražno sodišče že sprejelo, dogovora ne bodo upoštevali. Kot nam je v telefonskem pogovoru v ponedeljek potrdil tudi akademik Davor Rudolf, sicer nekdanji minister Franja Tuđmana za zunanje zadeve, se ta zadeva Hrvatov že dolgo sploh ne tiče več, lahko pa bi se s sosedi po njegovem mnenju hitro dogovorili za rešitev, če bi bila za to prisotna volja z obeh strani. A s Slovenci se po besedah Rudolfa pač ne da normalno pogovarjati.

Naj spomnimo. Slovenija je prisluškovalni aferi navkljub oporekala hrvaškemu izstopu iz arbitražnega sporazuma, pa tudi arbitražno sodišče je 30. junija lani odločilo, da je Slovenija sicer resda kršila pravila, da pa te kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe. Arbitražno sodišče je tako brez slovenskega kot tudi hrvaškega arbitra Budislava Vukasa nadaljevalo delo – mesti nacionalnih arbitrov sta zasedla Rolf Einar Fife in Nicolas Michel (slovenska zamenjava Ronny Abraham je vmes prav tako odstopil), ki ju je 25. septembra 2015 imenoval predsednik Guillaume. Slovenija vztraja, da bo končno odločitev sodišča treba spoštovati, kakršna koli pač bo. K temu sta se državi s podpisom arbitražnega sporazuma zavezali že vnaprej.

Toda nič ne kaže, da bi besede slovenskega premierja Mira Cerarja in zunanjega ministra Karla Erjavca (ta bi moral v vsaki normalni državi zaradi prisluškovalne afere zdavnaj zapustiti svoj položaj), ki sta v ponedeljek javno dejala, da pričakujeta, da bo hrvaška spoštovala odločitev arbitražnega sodišča, kakorkoli odmevale pri naših južnih sosedih. Kakšno je deset dni pred razglasitvijo rezultatov arbitraže razpoloženje pri Hrvatih, smo v telefonskem pogovoru povprašali nekdanjega Tuđmanovega ministra Davorja Rudolfa, ki je v času Janševe vlade vodil hrvaško stran v pogajanjih o mejnem sporazumu, a so bili njegovi odgovori pričakovani – Hrvaška je izstopila iz arbitraže, ker je to sodišče delovalo pristransko, v korist Slovenije, zato se vprašanje arbitraže Hrvatov ne tiče več.

Davorin Rudolf.

Razsodba arbitražnega sodišča samo mrtve besede na papirju
“Kaj reči? Slovenija je bila vpletena v to kuhinjo z nedovoljenim dogovarjanjem z glavnim arbitrom, ki pa je največji krivec. Razkrival je tajne informacije, ki jih pred končno razsodbo ne bi smel. To je nekaj, kar se v mednarodnem pravu ne bi smelo zgoditi, to se ne dogaja nikjer na svetu. Na ta način je bilo omadeževano ime mednarodne sodne institucije,” je bil oster Davor Rudolf, sicer po očetu Slovenec. Po njegovih besedah bi se državi lahko dogovorili o meji v zelo kratkem času, novi sporazum pa bi se moral zgoditi na podlagi državne meje, ki je veljala na dan osamosvojitve, 25. junija leta 1991.

Za Rudolfa je ključno, da nobena stran po odločitvi arbitražnega sodišča, ne glede na razsodbo, ne uporabi sile, čeprav pričakuje, da se bodo incidenti v Piranskem zalivu še nadaljevali ali celo stopnjevali. Hrvaška je imela predlog, da se vprašanje tega, v resnici zanjo “zelo majhnega zaliva”, reši po pravilu condominium, kar bi v praksi pomenilo, da bil to zaliv, ki bi pripadal obema državama.

“A dokler Slovenija s svojo v parlamentu sprejeto deklaracijo vztraja, da je njen celoten zaliv, se s Slovenci ni mogoče normalno pogovarjati! Tega ni nikjer v svetu. Ne more Hrvat stopiti s svoje obale v slovensko morje. To bi pomenilo, da bi, kadarkoli bi pomočil roko v morje, že prekoračil svoj teritorij! To je neumnost. Takšne predstave slovenske politike škodijo slovensko-hrvaškim odnosom,” še opozarja Rudolf, ki mu je žal, da so odnosi med državama tako neurejeni, če pa vsako leto na Jadranu letuje več kot milijon Slovencev.

Janševa vlada še najbližje racionalnemu sporazumu, a je Pahor nato uničil ves trud in napor
Rudolf sicer vztraja, da Slovenija ne more dobiti dostopa do mednarodnih voda, saj te po njegovih besedah v Jadranskem morju v tej obliki sploh ne obstajajo več. “Hrvaška je razglasila svojo ribolovno cono, Italijani svojo. Klasičnega odprtega morja tukaj ni, imajo ga v Atlantiku in Sredozemlju. Tisto, kar pripada Sloveniji, je teritorialno morje, ki ga ima vsaka država,” trdi nekdanji hrvaški minister. Hkrati opozarja, da so slovenske ladje doslej venomer nemoteno plule čez hrvaške teritorialne vode, da nobene nikoli niso ustavili pred Koprom. “Zato res ne vem, kaj hoče Slovenija? Vojno? Vojne ne bo, saj nismo neumni, ne Hrvati, ne Slovenci!”

Po Rudolfovih besedah je bila sicer njegova komisija blizu dogovora s slovensko stranjo v času prve Janševe vlade, ko je slovenska pogajanja vodil Miha Pogačnik, a je potem na oblast prišla Pahorjeva vlada, ki je zrušila vse napore in prizadevanja svojih predhodnikov, da bi se končno rešilo vprašanje slovensko-hrvaške meje. “Res smo trdo delali. Potem pa je zaradi Pahorja vse padlo v vodo in šli smo v arbitražo,” še obžaluje naš sogovornik.

Miha Pogačnik (foto: Finance)

Govorili smo tudi s Pogačnikom, ki pa ni prepričan, da bo odločitev arbitražnega sodišča sploh dobra za Slovenijo. Po njegovem mnenju pa je bolj zanimivo vprašanje, kaj se bo zgodilo z izvajanjem sporazuma, če bo Hrvaška stala za svojo odločitvijo zaradi “grobe kršitve postopkov s slovenske strani”. Tudi, če bi bila odločitev dobra za Hrvaško, je po mnenju Pogačnika sosedje ne bi spoštovali, saj bi to pomenilo, da njihova politika ni konsistentna. “Se je pa Slovenija zavezala, da bo odločitev spoštovala, zato bo zelo zanimivo videti, kako se bo obnašala vlada, če bo sodba v nasprotju s slovenskimi osamosvojitvenimi dokumenti, kar pa ni nemogoče!”

Pogačnik pravi, da je arbitraža po mednarodnem javnem pravu zdaj tako ali tako nična, saj se ne sme vplivati na sodnika in ob tem pričakovati, da bo nasprotna stran sodišče jemala za legitimno. “Osebno mislim, da bo situacija izjemno zanimiva in da bosta obe državi zaradi arbitraže še v velikih težavah. Slovenija bo imela težavo, če v odločitvi ne bo priznanega celotnega Piranskega zaliva, saj je to ustavno vprašanje in ker smo to v ustanovitvenih aktih tudi jasno zapisali. Slovenija bo imela velike težave z uveljavitvijo te sodbe. Moral se bo pojaviti nekdo tretji z rešitvijo, ki bi bila sprejemljiva za obe smeri,” dodaja Pogačnik.

Milan Oražen Adamič.

Adamič: Mednarodna skupnost bo podučila Hrvaško, da se v Evropi spoštuje pravila!
Govorili smo tudi z nekdanjim veleposlanikom Republike Slovenije na Hrvaškem, Milanom Orožnom Adamičem, ki ravno nasprotno verjame, da bo Slovenija dobila izhod na odprto morje, saj je to zanjo ključno vprašanje glede tega, ali se bo lahko ponašala s statusom pomorske ali celinske države. “S tem bi Hrvati dobili konkurenco na Jadranu, Slovenija bi postala pomemben soigralec, tudi pri takšnih zadevah, kot so vrtine plina. Seveda to Hrvatom ni pogodu,” meni Adamič, ki opozarja, da Hrvaška z nikomer od sosedov nima urejenega mejnega vprašanja, s čimer dokazuje svojo neverodostojnost.

Po njegovih besedah bi bilo pravično, če bi Sloveniji pripadli vsaj dve tretjini Piranskega zaliva in da kopenska meja niti ni tako pomembna, saj gospodarsko in teritorialno nima kakšne večje teže. “Težko je napovedovati, kaj se bo dogajalo po razsodbi arbitražnega sodišča, a dejstvo je, da ni druge možnosti, kot da Hrvati odločitev spoštujejo. Sicer jih bo o tem podučila mednarodna skupnost,” je odločen Adamič, ki pa meni, da se sosedi v kakršenkoli oboroženi spopad s Slovenci na morju ne bi zapletli, četudi bi Slovenija bolj s silo implementirala odločitev sodišča. “Tega si zaradi turizma in dobrososedskih odnosov preprosto ne morejo privoščiti. Bo pa politika, to je že stalnica, znova glasna v domačih medijih, da bi se preusmerilo pozornost od bolj resnih vprašanj, kot je slaba hrvaška ekonomska situacija!”

Rupel: Slovenci za 14 dni v hrvaškem kampu pripravljeni žrtvovati nacionalne interese
Dimitrij Rupel
pa se boji, da je trenutna vlada Mira Cerarja premalo odločna, da bi lahko Hrvate prisilila k spoštovanju odločitve arbitražnega sodišča. “Državi bosta imeli šest mesecev časa, da implementirata sodbo, Hrvati pa imajo ob tem precej več manevrskega prostora, ker so izstopili iz tega dogovora. Hrvati imajo pač takšno navado, da tisti del sodbe, ki jim ustreza, spoštujejo, tistega, ki jim ne, pa preprosto zavrnejo. A tako se lahko obnašajo, ker jim Slovenci to dopuščajo,” dodaja nekdanji zunanji minister. “Težava je tudi v tem, ker Slovenci še vedno množično odhajajo na morje k sosedom in so pripravljeni za tistih 14 dni, po možnosti v kakšnem kampu, žrtvovati državne interese. In to je glavni slovenski problem, na nek način se še vedno nismo odcepili od Hrvaške!” Po njegovih besedah bi morala Slovenija v Piranski zaliv postaviti svojo ladjo Triglav in kupiti še nekaj novih, ki bi branile slovenske teritorialne vode.

Dimitrij Rupel

Rupel še trdi, da je bila Janševa vlada, katere del je bil tudi on, med leti 2004 in 2008 sposobna urediti mejne spore s Hrvaško, a jo je ustavila menjava oblasti po aferi Patria, Pahorjev levi trojček pa se je z Jadranko Kosor raje dogovoril za arbitražo. Glede nadaljnjih potez trenutne Cerarjeve vlade pa je črnogled: “Ta vlada je na žalost sestavljena iz amaterjev, ki nimajo izkušenj v politiki, nimajo izkušenj z osamosvojitvijo in zato tudi nimajo nobenih izkušenj s kompleksnimi slovensko-hrvaškimi odnosi!”

Luka Svetina