“Počutimo se kot drugorazredni občani,” izpostavlja Bojan Arčan v imenu civilne iniciative iz Letuša, kjer se, zlasti na levem bregu naselja, soočajo s problemi. Primorani so namreč živeti v neurejeni okolici polporušenih objektov, saj država, ki je po poplavah odkupila nekatere nepremičnine in zemljišča, ne skrbi za urejanje okolice in rušenje objektov, čeprav to določa pogodba.
Po najhujših poplavah v zgodovini Slovenije je država želela izpeljati selitev celotnega naselja. Nekateri lastniki so se po navedbah Arčana “temu nesmislu uprlo ter zmagalo na upravnem sodišču, ki je dosodilo, da selitve niso upravičene”. Pomanjkljiva obrazložitev je predstavljala razlog, zakaj je upravno sodišče konec lanskega leta odpravilo vladni sklep o rušenju približno 30 objektov na levem bregu Savinje v občinah Braslovče in Šmartno ob Paki. V primeru vztrajanja države pri selitvi je bilo državi po navedbah MMC naloženo, da je potrebno za vsak objekt posebej izdati sklep in ga tudi ustrezno utemeljiti. Pri vnovičnem odločanju je po njihovem mnenju treba upoštevati, “da gre pri tem za hud poseg v pravico do doma”.
Bojan Arčan iz Letuša, eden od tožnikov, je ob tedanji odločitvi sodišča izrazil zadovoljstvo in dodal, da vseskozi opozarjajo na spornost odločitve države. Poleg tega, da je izpostavil prepričanje, da je bilo avgusta 2023 nekje 70 do 80 odstotkov hiš na levem bregu Savinje v Letušu prvič poplavljenih, je opozoril, da so se znašli na seznamu za selitev, še preden bi to podprla strokovna študija. Meni, da bi bilo sedaj treba upoštevati nove okoliščine, in sicer da je Savinja od poplav dalje očiščena, kar pa ni veljalo pred tem, ter da so pred njihovim naseljem predvideni suhi zadrževalniki, kar zmanjšuje poplavno ogroženost naselja. Pred tem, konkretno oktobra lani, je sodišče po navedbah STA ugodilo tudi pritožbi treh lastnikov na desnem bregu Savinje v Letušu in prav tako šlo v razveljavitev sklepa o rušitvi njihovih objektov.
Hiše so na pol porušene
Bojan Arčan v nedavnem pozivu k ukrepanju pristojnih institucij opominja, da v naselju še naprej živi kar veliko občanov, ki so s strani države sprejeli ponudbo o selitvi, a ti dandanes še vedno čakajo na novo zemljišče, kjer si bodo po predvidevanjih postavili nove objekte. “Tri leta po poplavi ljudje še kar čakajo in bodo čakali še vsaj pol leta ali več,” izpostavlja in dodaja, da so se nekateri, ki so sprejeli ponudbo, odločili poiskati drugo rešitev. A slednji so po besedah Arčana za seboj pustili hiše in zemljišča v katastrofalnem stanju. “To je seveda za vse, ki še živimo tam (še vedno cca 80 ljudi), zelo zelo moteče,” pojasnjuje in dodaja, da so hiše na pol porušene, prejšnji lastniki pa so iz njih odnesli vrata, okna, strehe itd. Pri tem pa po njegovo ni zanemarljivo, da nihče več ne vzdržuje okolice, zato so vidni visoka trava, zaraščenost, žive meje, ki segajo na cesto, in njihova prevelika višina.
Za urejenost okolice je odgovorna država
“Za to urejenost bi moral poskrbeti lastnik zemljišča, to pa je sedaj država,” je v nadaljevanju izpostavil Arčan in pojasnil, da so ljudje že sklenili pogodbe z državo, večina teh pa je tudi vrnila ključ. Konkretno, 90 odstotkov denarja so ljudje dobili ob podpisu pogodbe, preostalih 10 odstotkov pa po tem, ko so vrnili ključ. “Torej je za urejenost okolice sedaj odgovorna država, kar pa se definitivno ne izvaja.” Arčan poudarja, “da so zadeve zelo nevarne, kajti cesta je nepregledna, žive meje merijo v višino več kot 170 cm, segajo na cesto in podobno”. Ker pa je okolica objektov neurejena, svari, da se bodo kaj kmalu tam pričele zadrževati živali (denimo podgane in kače), ki so lahko za ljudi nevarne.
Posebej je izpostavljena nevarnost objekta Letuš 148, ki je bil spodjeden; hiša je na pol podrta, ker ni imela več temeljev. “Pri tej hiši je bil ključ predan državi že dolgo časa nazaj, hiša pa se iz neznanih razlogov ne podre (domnevamo, da jo želi država imeti za vpogled v posledice poplav),” opozarjajo v iniciativi in hkrati opominjajo, da iz pogodbe izhaja, da je po predaji ključa treba objekt odstraniti v določenem času (cca 6 mesecev). Ker so se v naselju že podrli določeni objekti, katerih lastniki so precej kasneje sklenili dogovor z državo, občanom preprosto ni jasno, zakaj se tukaj čaka toliko časa.
Skrb za varnost otrok
“Ta hiša je skrajno nevarna, še posebej sedaj, ko se bliža čas šolskih počitnic in se bodo otroci igrali – marsikdo bo šel vanjo raziskovat, kar pa je lahko smrtno nevarno,” opozarja Arčan. Pri objektu Letuš 106d pa sicer že tri leta stoji poplavljen avto in tamkajšnje prebivalce zanima, zakaj ga lastnik ne odstrani. V civilni iniciativi si želijo, da se v najkrajšem možnem času zadeve uredijo, saj se trenutno počutijo kot drugorazredni občani.
A. H.