Razkritje pranja denarja v Novi Ljubljanski banki, v razsežnosti skorajda milijarde dolarjev, bo seveda imelo svoje posledice tudi na mednarodni ravni. Denar, ki se je iz iranske Export Development Bank of Iran (EDBI) stekal v NLB in nato takoj na kakšnih devet tisoč različnih računov povsod po svetu, še posebej račune v Evropski uniji in davčnih oazah, bo zagotovo zanimal preiskovalce širom sveta. Terorizem, ki je v soboto spet dobil krila v Londonu, se financira iz umazanega denarja, ki se pere v bankah, zavarovalnicah in drugod, Slovenija pa je dopustila, da se je v državni banki oprala skorajda milijarda dolarjev sumljivega izvora. Denarja, ki je bil nakazan iz banke v Teheranu, ki jo je Svet EU uvrstil na črno listo.
Kdo se je v Sloveniji okoriščal pri pranju denarja mednarodnih razsežnosti?
Nakazila iz NLB bodo zanimala mednarodne preiskovalce, lastniki teh računov pa bodo nadvse zanimivi tudi za Slovenijo, saj je očitno, da so tistim, ki so to pranje denarja velikanskih razsežnosti omogočili, dobili lepe provizije. NLB od tega ni imela nič, usluge so se očitno izplačevale drugim in na druge bančne račune. Bančne provizije za tako tvegane bančne posle, s tako tveganimi komitenti in z bankami, ki so na črni listi, so seveda velikanske, gredo tudi do 30 odstotkov in več. NLB si pri teh poslih ni smela vzeti nič, ker se je provizija očitno stekala drugam. Devet tisoč nakazil v slabih dveh letih na različne račune širom sveta bo seveda naplavilo tudi kakšno slovensko ime, kar bo vsekakor zanimivo za Slovenijo, mednarodno javnost pa bo bolj zanimalo, ali sta bila iz tega denarja financirana tudi nakup orožja in terorizem, ki smo mu priča že skorajda vsakodnevno.
Tudi zaradi tega ima parlamentarna komisija za preučitev bančne luknje in bančnega kriminala tolikšne težave s pridobivanjem gradiva, saj se nekateri zavedajo, da lahko iz te dokumentacije pade marsikatero slovensko ime, umazano s kriminalno dejavnostjo. To pranje denarja so nekaj let uspešno prikrivali in za vse, ki so za to vedeli, od Boruta Pahorja do Türka, Kresalove in Zalarja, je očitno veljala obveza stroge molčečnosti in zaveza, da se nič ne naredi. Namesto, da so naši organi pregona, Banka Slovenije, vladajoči politiki in tajne službe skrivali ta škandal, bi morali teh devet tisoč nakazil skrbno analizirati preiskovalci povsod tam, kjer je ta denar tudi končal.
Za svojevrsten nadzor nad bančnim gradivom, ki ga je tudi po sodni poti morala pridobiti parlamentarna komisija za ugotavljanje slovenskega bančnega kriminala, pa je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez za sekretarja parlamentarne komisije postavil kar nekdanjega uslužbenca Službe državne varnosti Tomislava Malnariča, ki je bil v ljubljanski SDV zadolžen za upravljanje s črnim fondom. S funkcije sekretarja komisije je po razkritju svoje udbovske preteklosti te dni tudi odstopil, v času Pahorjeve vlade in ministrovanja finančnega ministra Francija Križaniča pa sta se v njegovem kabinetu kot svetovalca izmenjevala dva udbovca, Isajlović in tudi Malnarič.
Slovenski politični vrh seznanjen s pranjem denarja, vendar ni ukrepal
Združeni narodi in Evropska unija že vrsto let uveljavljajo proti Iranu sankcije zaradi njihovega jedrskega programa in podpiranja terorizma. Donald Trump in ameriško finančno ministrstvo sta nedavno sprejela celo nove sankcije proti Iranu kot odgovor na nedavni raketni preizkus in iransko podporo jemenskim upornikom. Sankcije so torej stalnica, zato je seveda nemogoče, da slovenska država, njeni politiki, finančniki in organi pregona ne bi bili seznanjeni z vsemi podrobnostmi. Sledenje nekaterim dokumentom in datumom kaže na to, da so za to pranje vedeli vse do vrha slovenske politike, vendar ni nihče ukrepal.
Kdo je pripeljal Iranca v NLB?
Očitno je torej, da je bilo to pranje denarja naročeno ali dovoljeno iz tistih krogov v slovenski družbi, ki imajo moč in oblast. Iraj Farrokhzadehu je v Sloveniji seveda moral imeti nekoga, ki ga je pripeljal v državno NLB. Ko je Farrokhzadehu odprl transakcijski račun v NLB za svoje podjetje Farrokh Ltd., je to podjetje imelo boniteto C. Vsi dobro vemo, kako lahko podjetniki poslujejo s to državno banko, če imajo to boniteto. Kasneje je odprl še dve podjetji in v slabih dveh letih prek NLB opral več kot 758 milijonov evrov ali skoraj milijardo dolarjev. Pred tem je imel odprt račun v švicarski UBS, kjer pa so ga zaradi sumljivih transakcij zaprli. NLB je bila zanj idealna, saj je banka, ki ima sedež v Evropski uniji, res pa je, da Farrokhzadehu ne bi mogel imeti dolgo odprtega računa v Intesi Sao Paolu ali kakšni drugi svetovni banki, ki nekaj da na svoj ugled. Te so namreč ugotavljale sumljive transakcije z NLB in jih v nekaj stotinah primerov tudi zavračale. Kljub zavračanju teh sumljivih transakcij s strani različnih svetovnih bank je NLB to umazano igro kar nadaljevala. Očitno je bil Iranec dobro seznanjen s koruptivnostjo v slovenski družbi, v vrstah slovenskega uradništva, tranzicijske leve politike in bančništva. Leta 2008 so le še čakali na volitve, ki so jih začinili z afero Patria in takoj po spremembi na oblasti, nekaj dni po tem, ko je Borut Pahor na mestu vladnega predsednika zamenjal Janeza Janšo, je Farrokhzadehu že odprl račun v NLB za svoja podjetji Farrokh Ltd., s sedežem na Britanskih deviških otokih, in Farrokhzadeh partnership Co. Sicer pa o Farrokhzadehu, ki je iranskega porekla in ima poleg iranskega državljanstva še britanski potni list, na spletu ni mogoče najti kaj prida podatkov, v nekaj vrsticah ga omenjajo kot direktorja v nekaterih podjetjih, vendar povsod že kot nekdanjega direktorja.
Uredba Sveta EU o omejevalnih ukrepih proti Iranu
Svet EU je 26. julija 2010 sprejel uredbo št. 668/2010 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah, tudi v Sloveniji. Slovenski politični vrh je za to uredbo moral vedeti, enako Banka Slovenija in seveda vse banke, saj je ta uredba abeceda njihovega delovanja na mednarodnih trgih. V uredbi je omenjena tudi banka Export Development Bank of Iran (EDBI), s katero je Svet EU evropskim bankam in drugim institucijam prepovedal sodelovanje. Za to banko, ki je bila takrat že med desetimi največjimi komitenti NLB, je v uredbi zapisano, da sodeluje pri zagotavljanju finančnih storitev podjetjem, povezanim z domnevnimi iranskimi programi za širjenje orožja; subjektom s seznamov ZN je pomagala pri izmikanju sankcijam in kršenju teh sankcij; zagotavlja finančne storitve subjektom, podrejenim MODAFL (Ministry of Defense and Armed Forces Logistics, Ministrstvo za obrambo in logistiko oboroženih sil), in njihovim navideznim podjetjem, ki podpirajo iranski jedrski program in program balističnih izstrelkov; še naprej upravlja plačila za banko Sepah, ki so jo Združeni narodi naknadno uvrstili na seznam, med drugim tudi njena plačila, povezana z iranskim jedrskim programom in programom balističnih izstrelkov; EDBI opravlja transakcije za subjekte, povezane z iransko obrambno in raketno industrijo, med katerimi je veliko takšnih, proti katerim je Varnostni svet Združenih narodov uvedel sankcije; EDBI je bil glavni posrednik pri upravljanju banke Sepah (proti kateri so od leta 2007 z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov uvedene sankcije), tudi pri plačilih, povezanih z orožjem za množično uničevanje; različnim subjektom MODAFL zagotavlja finančne storitve ter spodbuja stalne dejavnosti preskrbovanja navideznih podjetij, povezanih s subjekti MODAFL. Uredba se nanaša tudi na hčerinska podjetja te državne banke.
Slovenija zavestno kršila evropsko zakonodajo
Kljub temu, da je Banka Slovenije vedela, da se v NLB dogaja pranje denarja in da je ta banka iz Teherana na črni listi, je prepoved izdala šele pet mesecev za tem, ko je bila v Bruslju sprejeta uredba, torej je Slovenija skoraj pol leta zavestno kršila evropsko zakonodajo. Prepoved poslovanja s podjetji tega Iranca je Banka Slovenije izdala šele 14. 12. 2010, uprava NLB pa si je vzela še deset dni časa, da je prepoved uresničila (23. 12.2010), med tem pa je Iranec že posloval tudi prek računov ruskih bank. Slovenski davkoplačevalci pa smo še v drugo sanirali NLB.
Miro Petek