Nova odkritja v aferi Škofije: Šefic je lagal javnosti, migrante pa bodo vselili v nekdanji bordel!

Foto: STA. Škofije. Slika je simbolična.

Zgodba novih lastnic nepremičnine v Škofijah, pravnic Mateje Dežman Brili in Maje Subotić, ki sta se, sodeč na sporočilo za javnost pristojnega notranjega ministrstva, odločili prijaviti na razpis za oddajo svojih prostorov vladi, ki namerava na Škofijah vzpostaviti migrantski center, dobiva novo poglavje. Da se na Škofijah dogaja nekaj zelo sumljivega, so občani slutili že dlje časa, saj so predvsem v novembru in decembru lani v prostorih, ki so nekoč pripadali bordelu (na koncu pa je uradno deloval kot hostel), potekala renovacijsko-adaptacijska dela neznanega podjetja v notranjosti države. Občani zaradi varnostnikov niso mogli dovolj blizu, da bi sami ugotovili, kaj se dogaja v njihovem naselju, zle slutnje pa so se uresničile 6. marca zvečer, ko je na Škofijah zaokrožila prva informacija, da se je vlada odločila za najem prostorov oz. vzpostaviti migrantski center. Da vladni predstavniki tega krajanom do konca niso želeli priznati in so jim na skupnih sestankih celo grdo lagali, lahko razkrijemo po pogovorih, ki smo jih opravili s prebivalci Škofij!         

Naj spomnimo. V sredo smo že poročali, da zgodba o nakupu nepremičnine, nekdanjega bordela za goste iz Italije, zelo smrdi. V posel sta se namreč spustili 29-letna in 33-letna pravnica, ki sta od banke dobili pol milijonski kredit, da sta julija 2016 postali lastnici nepremičnine na območju, kjer bi se jima naložba tako ali drugače težko izplačala, razen, če sta že prej vedeli, da se bosta za posel, ob katerem bosta na koncu celo mastno zaslužili, spustili kar z državo.

Lastnik nepremičnine v Škofijah je bilo podjetje Hypo leasing, ki je nepremičnino zastavilo nekdanji Volksbanki, ki se zdaj imenuje Sberbank. Ta je leta 2011 Hypo leasingu odobrila 2,100.000 evrov kredita, Hypo pa je za posojilo jamčil z nepremičnino v Škofijah in še z nekaterimi zemljišči v Celju. Če o prvi pravnici (Maji Subotić) ne vemo praktično ničesar,  je druga kupnica, Mateja Dežman Brili, direktorica podjetja Pravna hiša, d. o. o., kateremu so 8. novembra 2016 zaprli bančni račun, 25. februarja 2017 pa se je začel postopek za dodelitev statusa “davčni neplačnik”. Od kje torej damama denar, da sta kupili nepremičnino, ki je po GURS-u ocenjena na 800.000 evrov? Zgodbo smo raziskali in prišli do ugotovitve, da je banka na nepremičnine v lasti sorodnikov Subotićeve in Brilijeve Sberbank prilepila hipoteko v vrednosti 405.000 evrov.

Poročali smo tudi, da dami nista imeli ničesar, kar bi lahko zastavili banki, zato so nepremičnine zastavili njuni sorodniki. Stanovanje v Ljubljani, vredno 70.000 evrov, je zastavil kar oče Subotićeve, medtem ko sta Slavko Brili in Sonja Brili zastavila kar celo zaščiteno kmetijo z okoli 40 pripadajočimi zemljišči. Razkrili smo tudi, da hipoteka ni vpisana le na nepremičninah v lasti sorodnikov Brilijeve in Subotićeve, marveč je vpisana tudi na nepremičnino v Škofijah. Banka je torej še pred nakupom vedela, da bosta gospe nepremičnino tudi res kupili.

Obnovitvena dela potekala že čez zimo; lastnici sta očitno že dolgo vedeli, da bosta nepremičnino oddali državi in za kaj bo namenjena
Če so krajani Škofij imeli čez zimo samo zle slutnje, da pri nakupu omenjene nepremičnine za takšen denar nekaj ni v redu, so se stvari zanje začele razpletati pred tremi tedni. Krajani so lahko v občinskih novicah in na nekaterih drugih lokalnih spletnih portalih prebrali, da država namerava v njihovem kraju vzpostaviti migrantski center. Krajani so bili praktično čez noč postavljeni pred dejstvo, da se bodo v njihovem naselju začeli sprehajati neznani ljudje iz neznanih krajev, čeprav jih o tem nihče ni nič vprašal. Že videna zgodba, tako kot v Velenju kot Črnomlju.

Svetnica Vežnaberjeva je zato s pomočjo somišljenikov na Škofijah ustanovila civilno iniciativo, ki je od države zahtevala, naj se krajanom črno na belem pojasni, kaj se dogaja, prav tako je bila na željo krajanov spisana peticija proti vzpostavitvi omenjenega migrantskega centra. Krajevna skupnost Škofije, ki je sicer največja zaledna skupnost v koprski občini, šteje blizu 3.300 prebivalcev, peticija pa je hitro zbrala 800 podpisov proti migrantskemu centru, čeprav številni prebivalci bodisi še nimajo volilne pravice, bodisi gre za starejše krajane, ki za iniciativo niso slišali ali je zaradi kateregakoli drugega razloga niso podpisali, čeprav bi jo. Škofije so namreč zelo neorganizirano naselje, deljeno na spodnje in zgornje, zato v civilni iniciativi ocenjujejo, da lahko pridobijo vsaj še enkrat toliko podpisov.

Boštjan Šefic prišel na shod in krajanom lagal v obraz: Pogodba o najemu podpisana še isti dan, ko je vse skupaj zanikal
Sedmega marca letos je bila v dvorani na Škofijah že izpeljana seja sveta krajevne skupnosti, na kateri je bilo prisotnih blizu 80 ljudi, glasovanje svetnikov pa je bilo v prid peticiji s sedmimi glasovi za in nobenemu proti; 11. marca so krajani nato organizirali tudi prvi uradni zbor, na katerega je prišlo več sto ljudi, proti pa jih je bilo okrog deset. Po naših informacijah je šlo večinoma za priseljence muslimanske veroizpovedi, mediji pa so vseeno poročali, da je bilo za vzpostavitev migrantskega centra 20 ljudi. Čisto zavajanje.

Civilna iniciativa je dosegla pogovore pri županu Borisu Popoviču v Kopru, na katere je prišel tudi državni sekratar Boštjan Šefic, ki je obljubil tudi obisk Škofij. In res je prišel na neuradno zborovanje,v ponedeljek 13. tega meseca, in krajanom zatrdil, da glede podpisa najemne pogodbe ni še nič uradnega. Da so bili grdo izigrani, so krajani izvedeli šele čez teden dni – pogodba o najemu omenjenih prostorov nekdanjega bordela je bila podpisana še isti dan, 13. marca. Šefic je torej lagal, so nam potrdili krajani sami.

Kakšna je moč režimskih medijev, so sicer krajani Škofij dodobra občutili tudi na lastni koži. Pisali so, da na Škofijah vsaj 30 odstotkov ljudi podpira odprtje migrantskega doma, prebrali smo lahko celo nebuloze, da krajani tistim, ki podpirajo takšen migrantski dom, niso pustili do besede. Po naših informacijah pa je bila samo ena oseba na drugem uradnem zborovanju proti civilni iniciativi, a so jo ljudje izžvižgali.

Je nekdanji bordel za goste iz Italije sploh primeren za migrante? Pomanjkanje sanitarij, majhna skupna kuhinja, nepretočna kanalizacija
Dodatno težavo predstavlja tudi posplopje. Nekdanji bordel namreč pred nakupom ni bil primerno opremljen, imel je samo ene sanitarije, čajno kuhinjo, jedilnico in izhod neposredno na pločnik ob cesti. Nikakor ni primeren za nastanitev migrantskih družin, razen če v vladi pričakujejo, da se bo v čajni kuhinji drenjalo 50 ljudi. Prav tako naj bi bila kanalizacija zelo slabo pretočna Kako sta novi lastnici ob morebitni pomoči države poslopje spremenili, sicer ni znano, saj krajanom varnostniki ne pustijo blizu. V poslopje je skušala vstopiti samo predsednica civilne iniciative, a jo je ena izmed lastnic osorno in arogantno odslovila. Po naših informacijah je bilo sicer v začetku tega tedna v prostore prihodnjega migrantskega centra vlomljeno, zato sta se lastnici v zadnjih dneh znova pojavili na Obali, medtem ko ju krajani prej dolgo niso videli.

Danes smo ponovno skušali vzpostaviti stik z Matejo Dežman Brili, eno izmed lastnic. Želeli smo preveriti, ali sta omenjeni kredit za nakup nepremičnine dobili nakazan na TRR, ali pa je šlo nemara samo za prevzem dolga Hypo lizinga od Sberbanke. Želeli smo jo vprašati, ali sta imeli omenjeni kakšno predhodno informacijo, da se bo ministrstvo zanimalo za nepremičnino v Škofijah, prav tako nas je zanimalo, kako sta sploh lahko pridobili kredit od Sberbanke, če pa je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da ima podjetje Brilijev zaprt bančni račun in je omenjena gospa celo v postopku za davčnega neplačnika.

Telefonsko številko smo našli na uradni spletni strani njenega podjetja, a gospa na drugi strani je trdila, da ni Mateja, temveč Maja. Morda Maja Subotić, solastnica nepremičnine na Škofijah? Tega nismo mogli izvedeti, saj se je sogovornica na hitro poslovila takoj, ko smo se predstavili kot medij Nova24tv.

L. S.