Dragica Kotnik: “Z vrha sodišča je prišel ukaz, da me morajo … ” – epska afera o zoofilih in ponarejenih vinjetah

Včeraj se je nepričakovano sprožilo nadaljevanje že leta medijsko zamolčane zgodbe. Dragico Kotnik, tožilko v aferi bulmastifi, so pred njenim domom v Kopru aretirali kriminalisti in jo odpeljali v Ljubljano pred preiskovalno sodnico. Tam naj bi Kotnikovi izročili pošto (za kaj je šlo, ne vemo, sklepamo pa, da je šlo za vabilo na obravnavo). Primer Kotnikove spominja na mnogo zrežiranih afer slovenskega sodstva, polno je anomalij in nejasnosti.

Obnovimo. Dragica Kotnik naj bi leta 2011 novinarju Mitji Lomovšku predala zaupen dokument v zadevi bulmastifi. Leta 2013 so proti Kotnikovi začeli kazenski pregon. Očitajo ji storitev kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (1. odstavek 257. člena KZ-1). Običajno sodišče pošlje obdolžencu poziv na sodišče, nato sodni vročevalec skuša vročiti pošto, če to ne uspe, pa sledi prisilna privedba pred sodnika. To se običajno stori v nekaj tednih, morda mesecih, zagotovo pa postopek ne traja tri leta, tako kot v primeru Dragice Kotnik.

Fikcija vročitve v kazenskem pravu ne velja
Vedeti moramo, da v kazenskem pravu ne obstaja fikcija vročitve in je zato obdolžencu treba osebno vročiti poziv na sodišče. Najbolj abotno pri tem primeru je, da je trajalo tri leta, da je sodišče izdalo odredbo za privedbo Kotnikove. In to se smiselno navezuje na drugo sumljivo okoliščino v tem primeru. To je zastaranje kazenskega pregona. Dragici Kotnik se očita sum storitve kaznivega dejanja, za katerega je najvišja zagrožena kazen eno leto zapora. Pri kaznivih dejanjih s to višino kazni pa kazenski pregon zastara po šestih letih (90. člen KZ-1, 5. odstavek – šest let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen). Bodite pozorni – šest let od storitve kaznivega dejanja.

Dragica Kotnik naj bi zaupne dokumente Lomovšku predala 24. marca 2011. To pomeni, da je pregon zastaral 24. marca 2017, torej pred šestimi dnevi. A glej ga zlomka. Tožilstvo se sklicuje na 91. člen KZ-1, natančneje na tretji odstavek, ki se glasi: “Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe.” Besede tožilstva so bile, da pregon ni zastaral, ker se je Kotnikova izmikala pregonu. Lepo vas prosim. Tožilstvo se dela norca iz Slovencev, če misli, da bomo verjeli floskuli o tem, kako jim leta ni uspelo doseči fizičnega stika s Kotnikovo. Še več. Trdijo, da se je izmikala pregonu. Ob tem, da je govorila pred sodiščem, bila v našem studiu najmanj dvakrat gostja, da stanuje na svojem prijavljenem naslovu itd.? Kotnikova se ni prav nič izmikala.

Grozljivo je tudi, da si tožilstvo sploh upa podajati vrednostno sodbo o zastaranju. Za to je namreč pristojno sodišče, kar priznava tudi tožilstvo: “O tem, koliko časa zastaranje ni teklo, pa bo moralo odločiti sodišče, pred katerim teče kazenski postopek.” A tožilci že vedo, da pregon ni zastaral, kljub temu, da sodišče še ni odločilo. Profesionalnost na vrhuncu, sploh pa z novim šefom tožilcev, Šketo. Tožilstvo sodišču v usta polaga besede, a jasno je, zakaj. Če sodišče ugotovi, da se je Kotnikova “izmikala”, potem lahko uporabijo določbe 91. člena KZ-1 in nadaljuje pregon. V primeru, da sodišče ne ugotovi razlogov za prekinitev teka zastaralnega roka, pa je pregon tako ali tako že zastaral. Nujno je torej, za skupine, ki se želijo znebiti Kotnikove, da pregon ne zastara.

Tožilka trdi, da je ukaz o njenem pregonu prišel z vrha sodišča
“Lahko rečem, da sem na svoji koži izkusila sprego politike in državnih organov ter zlorabo institucije KPK v zasebni interes. Po željah osebe, ki je želela moj pregon, je postopek sprožila KPK na podlagi prijave mojega sodelavca, da prehitro vozim, da delam cestno prometne prekrške in da v službeni garaži parkiram svoja vozila. KPK je seveda takoj začela s preiskavo in ugotovila cel kup kaznivih dejanj, tudi korupcijo, zlorabo pooblastil … To, da po lastnem zakonu (ZIntPK) sploh ni bila pristojna uvesti postopka in da ni bilo niti duha niti sluha o elementih kaznivih dejanj, sploh ni bilo pomembno,” je dejala Kotnikova.

Trdi tudi, da je takratni predsednik KPK in sedanji minister za pravosodje (ironija) Goran Klemenčič poskrbel za objavo “ugotovitev” KPK v medijih za namen osebne diskreditacije. “Njihova odločba pa je neverjetna. Nekajkrat zapisana trditev, da sem koruptivna, brez da bi bil podan en sam element korupcije, je bila v mojem primeru dovolj, da sem prejela suspenz,” pravi Kotnikova. Tožilstvo je šlo v pregon in določilo tožilca v Krškem, da jo je preganjal. 

“To, da elementov kaznivih dejanj ni, da jih ni bilo že na samem začetku in da jih nikoli ne bo, sploh ni pomembno, saj je pregon zoper mene in obsodba bila naročena nekje drugje; na ljubljanskem sodišču je od sodnice odvetnik izvedel, da je prišel z vrha ukaz, ‘da me morajo …’, pa karkoli že to pomeni. No, do te izkušnje sem verjela, da me zakon ščiti pred zlorabo, saj jasnega zakonskega besedila ni mogoče popačiti z razlago. Pa sem se motila; popačila ga je KPK, popačilo ga je tožilstvo, popačilo ga je sodišče. Primer, ki ga glede na pravo sploh ne bi smelo biti in ga ni, je odprt in bo očitno še nekaj časa,” svoj primer opisuje Dragica Kotnik.

Za konec pa največja farsa, ki dokazuje, da smo v nori državi
Ne boste verjeli, a to ni edini postopek proti Kotnikovi. Proti njej na tožilstvu vodijo tudi disciplinski postopek, ker je odstopila od pregona nekdanjega komandirja policijske postaje Bled Milana Karbe. Karba naj bi prodal ponarejeno vinjeto. Tu vam postane jasno, da se je nekomu zmešalo ali pa, da smo dejansko ujetniki organizirane državne mafije. Prodaja ene ponarejene vinjete je ravno da ne zločin proti človeštvu, ki ga je treba preganjati, tako hude zločine, kot je spolna zloraba živali, pa se pomete pod preprogo, ker so vanje vključeni nedotakljivi. Dokler bomo v Sloveniji imeli kasto, ki se ji ne more nič zgoditi in nadzoruje sodišča ter policijo, toliko časa Slovenija ne bo uspešna država. Slovenci pa bomo iz dneva v dan revnejši. Žal živimo v zaporu brez zidov.

Aleksander Rant