Od vrhunca policijske stavke in policijske kontrole ministra Koprivnikarja je minilo leto dni, aprila pa so predsedniku policijskega sindikata, Zoranu Petroviču, in policistom, ki naj bi pri tem sodelovali, izrekli izredno odpoved iz delovnega razmerja, ker naj bi policisti prekoračili svoja pooblastila z zlorabo svojega položaja in pravic. Odpuščeni so se pritožili na komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, nato pa so se odločili za tožbo prek delovnega in socialnega sodišča.
Petrovič je danes na prvem naroku v tožbi zoper policijo kot neresnične zavrnil vse očitke, da so se s kolegi policisti dogovarjali o tem, kako v policijskem nadzoru ustaviti ministra Koprivnikarja. Pojasnil je, da je za policijsko kontrolo Koprivnikarja izvedel naslednje jutro, ko ga je poklicala novinarka Večera in mu to povedala. Na Facebooku je zato preveril tudi Koprivnikarjev profil, kjer je prebral njegov zapis o zaustavitvi, kar je pripravljen dokazati tudi s testom na poligrafu, je dodal danes.
Petrovič trdi, da so zaslonske slike s Facebooka prirejene
Petrovič trdi, da so zaslonske slike pogovorov v zasebnih klepetih na družbenem omrežju Facebook prirejene. Trdi, da gre za zlepljenke izjav, zapisanih skozi daljše časovno obdobje, ne pa na dan, ko je bil Koprivnikar res ustavljen. Nekateri policisti, udeleženi v teh klepetih, po Petrovičevih besedah določenih stavkov sploh niso prepoznali kot svoje, policista, ki sta ministra dejansko ustavila, pa sploh nista bila vključena v te klepete.
Pravobranilka trdi, da so Petrovićeve izjave neskladne
Zaradi trditev o prirejenosti zaslonskih fotografij je državna pravobranilka Neva Aleš Verdir primerjala Petrovičeve prve izjave za medije, v katerih ni zanikal pogovorov in takrat ni izjavil, da gre za prirejeno komunikacijo, temveč le, da gre za interno komunikacijo in da so se zgolj šalili. Šele sedaj je pričel zagovarjati stališče o prirejenih dokazih.
Sporočila s Facebooka bi lahko služila kot dokaz
Pravobranilka je predlagala, naj od specializiranega državnega tožilstva pridobijo odredbo ameriškega sodišča za družbo Facebook, da bi ta predala podatke o omenjenih pogovorih policistov. S tem se strinja tudi Petrovič, ki pravi, da bo tako lahko dokazal, da konkretnega dogovarjanja ni bilo.
Predsednik SPS je potrdil, da so v teh klepetih res objavili dve ali tri fotografije Koprivnikarjevega avtomobila, vendar iz drugih razlogov: po neuradnih informacijah naj bi bilo ministrovo službeno vozilo kupljeno v nasprotju s pravili javnega naročanja, zato so v klepetalnici razpravljali o tem, da bodo preko zahtevka za dostop do informacij javnega značaja preverili, ali to drži
Izpis klicev zaradi pretečenega roka ni možen
Delodajalec je imel po besedah Petrovičevega odvetnika Borisa Kandutija velik interes, da se zoper Petroviča sproducira odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi njegovega sindikalnega delovanja. ‘Obremenjujoča komunikacija’ je bila po odvetnikovih besedah izvedena z namenom diskreditacije Petroviča in to namerno v takšnem času, ko ne more dokazati, da določene stvari niso res, saj je potekel čas, v katerem bi od svojega mobilnega operaterja še lahko pridobil izpis klicev, ki jih je opravil v tistem času.
Prvi mož sindikata je danes napeljal na idejo o zaroti zoper njega znotraj policije. Kot je izpričal sodnemu senatu, je večkrat prejel grožnje s kazenskimi ovadbami zaradi aktivnosti, ki jih je kot predsednik sindikata vodil za uveljavljanje pravic zaposlenih. Poročal je o konkretnih primerih in sodelavcih pri policiji, ki da so ga tako ali drugače posvarili o nesprejemljivosti njegovega delovanja.
Obravnava se bo nadaljevala 19. januarja. Tedaj bodo zaslišali predsednika Policijskega sindikata Slovenije Radivoja Uroševiča, generalnega direktorja policije Marjana Fanka ter policiste Roberta Zajca, Erika Andrašiča in Adela Huselja. Od Uroševiča je pričakovati, da bo povedal kaj več o domnevnem SMS sporočilu, ki ga je kmalu po zgodbi z ministrom Koprivnikarjem prejel od Fanka.
Zaradi dolgotrajnih postopkov v slovenskem sodstvu je zamujen rok za pridobitev podatkov od operaterja v zvezi s sms sporočili in telefonskimi klici, zato bi se za koristne izkazali dokazi s FB, s katerimi bi lahko nedvoumno zaključili primer o morebitnih prekoračitvah pooblastil s strani policistov.
Aleksandra Belšak, STA