[VIDEO] Podjetje Slovenski državni gozdovi eden izmed bankomatov stricev iz ozadja

Upravljanje s slovenskimi gozdovi je s prvim julijem prevzelo podjetje Slovenski državni gozdovi, d. o. o., ki ga je država ustanovila z namenom, da se zagotovi dobro gospodarjenje s slovenskimi gozdovi na površini 234.986 ha. V oddaji Hobotnica na Nova24TV sta svoja prepričanja soočila državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjan Podgoršek, ter predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, Tomaž Lisec.

Podgoršek je povedal, da je z ustanovitvijo prišlo do spremembe načina gospodarjenja, pri čemer je vidna bolj aktivna vloga države pri upravljanju gozdov. Dejal je: “Potrebno je zavedanje, da gozdovi predstavljajo specialno državno premoženje, ki ima eno izmed največjih pokritosti v Evropi.” Komentiral je, da je sicer podjetje še v porodnih težavah, in podal oceno, da bo z ustrezno strukturo doseglo optimalno delovanje v roku nekaj let.

Za Lisca pa ustanovitev novega podjetja ne predstavlja prave smeri: “Ministrstvo bi moralo k sodelovanju povabiti nove koncesionarje. Sprašujem se, če bo podjetje, ki je v 100-% državni lasti, v nekaj letih postalo stroj za strankarske ljudi, ki bodo imeli vlogo nad njim?”

Slovenija velja za državo, ki ima nadpovprečni delež državnih podjetij, ki jih pesti slaba produktivnost. Državna podjetja na žalost postajajo napajalnik družbenih elit, zato ni čudno, da je Slovenijo gospodarska finančna kriza prizadela tako, kot jo je.

Poslovni načrt družbe še vedno skrivnost
Vlada je za zagon podjetja Slovenski državni gozdovi namenila 20 milijonov evrov, a kljub temu podjetje še vedno deluje brez poslovnega načrta in strategije. Kljub temu, da  je podjetje v 100-% državni lasti, posluje skrajno netransparentno, vodstvo pa ima dvomljivo poslovno preteklost. Državljani smo zaradi tega lahko upravičeno zaskrbljeni. Voditelj oddaje Boris Tomašič je kritično izpostavil, da podjetje kljub pozivom ni želelo razkriti svojega poslovnega načrta, in izpostavil, da imajo državljani vso pravico, da se z njim seznanijo, s čimer se je strinjal tudi Lisec.

Foto: Nova24TV

Foto: Nova24TV

Kateri podatki bi vplivali na konkurenčnost?
Podgoršek pa je v zagovor komentiral, da je podjetje Slovenski državni gozdovi subjekt zasebnega prava, ki lahko podatke omeji kot skrivnost v primeru, če bi lahko razkriti podatki vplivali na zmanjšanje njegove konkurenčnosti. Dejal je: “Strinjam se, da bi splošni podatki morali biti razkriti, in verjamem, da boste tudi vi prišli do dela teh podatkov.”

Lubadar hitrejši od ministra Židana
Lisec, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo, je zato pozval k čim hitrejši optimizaciji delovanja podjetja, saj slovenskim gozdovom grozi naravna katastrofa – lubadar. “Židan in podjetje se bolj ukvarjajo sami s sabo kot s tem, kako se rešiti problema z lubadarjem. Po letu 2018 v gozdovih ne bomo imeli več smreke, če to podjetje ne bo primer dobre prakse. Zavedati se moramo, da se ne moremo iti lesnopredelovalne industrije, če ne bomo imeli osnovne surovine – lesa,” je opozoril Lisec.

Večina jih ima rdečo izkaznico
Na začetku avgusta je vlada imenovala pet članov nadzornega sveta: Andrejo Košir, Ernesta Miheljaka, Valerijo Štiblar, Pavleta Brgleza in Andreja Janšo za obdobje štirih let. Za v. d. poslovodstva družbe so imenovali Miho Marenčeja, nekdanjega državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki prejema plačo v višini 7.370 evrov, kar je celo več od samega predsednika države. Za pooblaščenca družbe pa so imenovali Boruta Meha, nekdanjega predsednika uprave Prevent Globala in Mure ter direktor podjetja Prevent Les. Zanimivo je, da so vsa tri podjetja končala v stečaju, sedaj pa je bil s strani vlade nagrajen s plačo v znesku 6.265 evrov na mesec. Poleg tega je bil Meh pred tem tudi član uprave Petrola in Gorenja, v obdobju gradnje bloka TEŠ 6 (2009–2010) je s pomočjo politične podpore prevzel vodenje Holdinga Slovenske elektrarne.

Na mesto poslovnega pooblaščenca družbe so imenovali Zlatka Ficka, ki je sicer predsednik kočevske občinske organizacije DeSUS, bil pa je tudi v vodstvu propadle stranke Zares. Za svoje delo prejema plačo v znesku kar 6.265 evrov na mesec. Kot  lahko vidimo, so za slovenske razmere plače vodstva več kot vrtoglave, politične povezave pa več kot očitne.

Podjetje ne samo da nima strateškega načrta, niti približno tudi ne vedo kakšne cilje bodo zasledovali. Strateški načrt bo namreč začelo izdelovati šele redno poslovodstvo, ki ga podjetje še nima. Kako bodo poslovali v letu 2017, ostaja tako še v zraku. Kljub temu pa ima podjetje kar 152 zaposlenih, ki prejemajo povprečno plačo 1.582 evrov.

Lisec je za konec poudaril skrb glede kredibilnosti imenovanih posameznikov, saj je njihovo imenovanje potekalo po politični liniji – v tem primeru gre za podjetje, ki je nastalo na podlagi 100-% volje te vlade. “Ni prav, da ljudje s tako visokimi plačami delujejo brez dolgoročno zastavljenih ciljev. Osebno nimam toliko problema s tem, da ima nekdo politično ozadje, dokler je pri svojem delu strokoven in odgovarja za svoja dejanja,” je še dodal.

N. Ž.