Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je v petek zvečer v ljubljanski Moderni galeriji podelilo letošnje novinarske nagrade watchdog (čuvaj), nagrade pa so pričakovano pobrali izključno novinarji t. i. režimskih medijev, zvestih levi politični opciji, v katero je v Sloveniji trenutno včlanjenih približno tisoč članov. Da so si nagrade pričakovano razdelili med seboj, ni nobeno presenečenje, saj so tudi v letu 2017 večkrat dokazovali, da do režima kritični mediji, ki so bližje pomladni opciji, zanje v slovenskem medijskem prostoru ne obstajajo. Tudi ko so nekateri mediji, med katerimi je tudi Televizija Nova24TV, razkrivali velike politične afere, med katerimi prednjači milijardno pranje denarja v državni banki NLB, so ostajali modro tiho; niso povzemali, ko bi lahko, so pa kritizirali, ko smo opozarjali na njihove napake.
V Društvu novinarjev Slovenije sicer po svojih besedah ugotavljajo, “da vrsta novinarjev svoje delo opravlja odgovorno, profesionalno in verodostojno ter kljub kritičnim razmeram v medijih ponuja razlog za optimizem”. S temi besedami je porota DNS pospremila svojo odločitev o prejemnikih nagrad. Po mnenju DNS številni predlogi za nagrade utrjujejo prepričanje, da je v slovenskem medijskem prostoru veliko odličnih novinarjev.
Pa vendarle gre takšno zborovanje režimskih medijev, kjer družbenopolitični delavci sami sebi podeljujejo medalje na področju novinarstva, jemati z veliko rezervo. Vredno je dodati, da novinarji, združeni v DNS, nikakor ne predstavljajo celotnega nabora novinarjev v Sloveniji (na sploh bi večini težko dejali novinarji, temveč prej režimski pisuni po naročilu), saj je del novinarske srenje že pred leti izstopil iz društva zaradi očitnega spogledovanja z liberalno-socialističnimi prepričanji, ki je v veliki meri tudi plod nasledstva nekdanje socialistične pisunske garniture, ki bodisi še aktivno vztraja v največjih medijih bodisi tako ali drugače vleče niti iz ozadja.
Slovenski novinarji ustanovili Združenje novinarjev in publicistov, saj je DNS leglo levih režimskih pisunov
Omenjeni novinarji so ustanovili svoje lastno Združenje novinarjev in publicistov, da bi, kot so zapisali v svojem statutu, prispevali k okrepitvi svobode govora in medijev kot temeljnih pravic posameznikov in družbenih skupin v Sloveniji. Obveščenost javnosti in svoboda javnega izražanja sta po njihovo namreč temelj moderne slovenske družbe, brez katerega si ni mogoče predstavljati delovanja demokratičnih ustanov in tudi ne razumne presoje glede vseh zadev, ki so predmet javne razprave, ter kritične in hkrati etične presoje o ravnanju vplivnih posameznikov in interesnih skupin pri upravljanju države, lokalnih skupnosti, v javnem sektorju in v poslovnem svetu.
Med nagrajenci izključno novinarji RTV, Večera, Dnevnika, Dela …
To dokazuje poteza prve vlade Janeza Janše izpred nekaj let, ki je poskušala ponovno vzpostaviti medijski pluralizem v Sloveniji s tem, da je na pomembne položaje na Televiziji Slovenija kadrovala tudi neodvisne novinarje in urednike, a je naletela na glasen odpor javnosti. Vlada je bila takrat deležna ostrih kritik in celo neupravičenih napadov uveljavljenih režimskih novinarjev, da uvaja diktat desne politične garniture. Paradoksalno, taisti režimski mediji nimajo nobenih težav živeti in delati v skladu z levo diktaturo, ki nas v samostojni državi v resnici obdaja že zadnjih 26 let.
Letos je DNS za “zvestobo” sicer nagradil novinarja Dnevnika Zdenka Vrdlovca, ki je dobil nagrado za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu. Nagrado za izstopajoč novinarski dosežek v lanskem letu je DNS podelil ekipi novinarjev Vala 202 za raziskovalno zgodbo, jasno, o migrantu. Nagrado za izstopajoč novinarski dosežek je prejel tudi Večerov ilustrator Ciril Horjak, avtor, ki po mnenju porote “fascinira s kompleksnostjo in hkratno preprostostjo komuniciranja z bralci”. Isto nagrado je prejel tudi novinar Vestnika Timotej Milanov, ki da je, ironično, pomagal ubraniti enega od ključnih pomurskih medijev pred političnim prevzemom in naj bi s tem zaščitil interes javnosti.
Tino Mamić: Za Društvo novinarjev Slovenije mediji zunaj ljubljanske obvoznice ne obstajajo
Nagrajena je bila tudi oddaja Tarča, katere uredniki ne zmorejo v studiu uravnotežiti nasprotnih si mnenj (kar smo nazadnje videli v četrtek v primeru Ahmada Shamieha, ko je Vinko Gorenak sam branil pravno državo, ko je opozarjal, da so dejanja premierja Mira Cerarja zrela za ustavno obtožbo). Lidija Hren je bila nagrajena, ker naj bi osupnila javnost z razkritjem primerjave cen zdravil in medicinskih pripomočkov, čeprav so o kaotičnih razmerah v slovenskem zdravstvu že več let čivkali celo vrabci na veji. Letošnji debitantski nagradi za dosežke mladih novinarjev sta romali v roke dveh novih “režimskih rekrutov”, novinarki POP TV-ja Tjaši Dugulin in novinarju Dela Juretu Koscu.
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić pa opozarja, da se v DNS vse vrti samo okrog nekaj velikih medijev in da nihče niti ne ve niti ne želi vedeti, kaj se dogaja zunaj ljubljanske obvoznice. “Ti isti si zato med seboj vedno podeljujejo nagrade in si posledično razdelijo tudi oglaševalski prostor. Lahko rečemo, da gre za neke vrste monopol te peščice velikih,” meni Mamič. Njegovo združenje, ravno nasprotno, daje priložnost tudi manjšim, lokalnim medijem, ki se jim v Sloveniji posveča premalo pozornosti oz. se pozablja na njihov obstoj. Kot pozitiven zgled je navedel Jurčičevo nagrado. Združenje novinarjev in publicistov pa sicer samo vsako leto podeli Meškovo nagrado, letos bodo zmagovalca razglasili 10. decembra.
Pozabili na NLB, Jankovića, Kemis …
Ti isti novinarji teh istih medijev, ki so si še enkrat med seboj podelili “novinarske medalje”, jih bodo le stežka ponosno nosili okrog vratu s seboj po svetu, dokler bodo molčali o temah, kot je milijardno pranje denarja v NLB, največji slovenski politični aferi 21. stoletja, pa nenazadnje tudi o vseh grehih Zorana Jankovića in sodišč, pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, pa o požaru v Kemisu, financiranju slovenskih levičarskih organizacij in medijev s strani finančnega špekulanta Georgea Sorosa in drugih občutljivih temah, o katerih so s serijo člankov in prispevkov poročali in jih razkrivali raziskovalni novinarji Televizije Nova24TV, Demokracije, Požareporta in drugih.
Novinarji omenjenih medijev takšnih medalj in priznanj Društva novinarjev Slovenije ne bodo dočakali, zanje je nagrada že zgolj golo dejstvo, da se režimski mediji na zapise teh novinarjev čedalje pogosteje odzivajo, resda z jezo in sovraštvom. Zato ker niso vajeni tega, da so v slovenski medijski prostor vstopili vsiljivci, ki so dodobra razburkali doslej mirno, ustaljeno slovensko medijsko morje.
T. F.