Prihaja račun za Kemis – Prvi gasilci so že zboleli na dihalih, zdravniki jim ne morejo pomagati

V povezavi z afero požara v vrhniškem Kemisu smo prišli do novih zaupnih informacij, ki posredno dokazujejo, da se v ozadju nesreče skrivajo umazani državni posli epskih razsežnosti, za katere očitno ve sam politični vrh Republike Slovenije, zato želi vlada zadevo čim prej pomesti pod preprogo. V režimskih medijih ne boste prebrali, da so morali številni gasilci, ki so bili 15. maja zvečer prvi na prizorišču nesreče, zaradi neustrezne zaščite (beri: niso nosili dihalk, ker jih je primanjkovalo) in zaradi težjih zdravstvenih posledic respiratorne narave poiskati pomoč v bolnišnici na Golniku, kjer pa jim kaj dosti niso mogli pomagati – strupene snovi, ki so jih prejeli skozi dihala, so že nekaj časa v telesu, posledice pa bodo verjetno vidne šele čez mesece ali leta. Prizadeti pa o tem javno ne želijo govoriti, saj se po preverjenih informacijah nanje vršijo pritiski s strani višjih instanc. Ker se bojijo za svoje službe, so se gasilci večinoma uklonili. Enako je z neodvisnimi laboratoriji, kamor so v analizo številni prebivalci Vrhnike in okolice poslali vzorce svoje zemlje; rezultati so namreč pokazali, da je vsebnost strupenih snovi bistveno višja, kot je to pokazala analiza Urada za varno hrano. Ti podatki ne smejo priti v javnost, državne ustanove laboratorijem grozijo z inšpekcijami in ukinitvijo, mali podjetniki pa so grožnje vzeli skrajno resno. Naši anonimni viri pa celo trdijo, da je Kemis vrsto let tesno sodeloval s Kemijskim inštitutom – v nadstrešku tovarne pa naj bi zgoreli tudi dokazi, da se je na Vrhniki med drugimi izdelovala prepovedana droga metamfetamin!

V zadevi nesreče na vrhniškem Kemisu lahko razčlenimo tri ključne zgodbe. Ena se je dogajala pred požarom, druga v času požara, tretja, ki še poteka in je tudi najbolj sporna, pa je zgodba po požaru. Ko so po izbruhu ognjenih zubljev v Kemisu le dočakali intervencijo, ni bilo vključene nobene sirene, čeprav velja, da se zaradi nevarnosti gorenja klora uporablja posebna sirena. Prav tako civilna zaščita ni izvedla ustrezne evakuacije okoliških prebivalcev, saj so začasno “na varno” pregnali le nekaj stanovalcev iz najbližjih hiš, medtem ko številni svojih domov niso želeli zapustiti – in so jih brezbrižno pustili ostati in vdihavati strupene hlape kancerogenih snovi, zaradi katerih bodo morda ti ljudje nosili posledice vse življenje.

Igrali so se z življenji; če bi prišlo do eksplozije v masi, bi bilo na Vrhniki vsaj 200 mrtvih
Po naših informacijah so se strupene in prepovedane snovi, ki jih tam v skladu s slovensko zakonodajo ne bi smelo biti, tako močno vnele, da jih praktično ni bilo več mogoče kontrolirano pogasiti (drži, da so gasili tudi epicenter), zato so gasilci dobili navodilo, da predvsem ohlajajo okoliške stavbe in hkrati preprečijo, da se ne bi vnele cisterne, v katerih je bilo blizu 40 tisoč kubičnih metrov nitro razredčila.

Ocenjuje se, da v primeru velikanske eksplozije ne bi preživel nihče v radiju 400 metrov. Kot so nam danes potrdili v gasilskem društvu Stara Vrhnika, so direktorja Kemisa Emila Nanuta v času požara priklicali na prizorišče nesreče in od njega zahtevali resnico na vprašanje, ali lahko pride do eksplozije v masi. Po krajšem obotavljanju je Nanut priznal, da lahko pride do prave katastrofe, če požar zajame silose. Na ta način so gasilci vedeli, kje in kaj morajo najprej gasiti, še pravočasno je bilo rešenih vsaj 200 življenj.

Po požaru se je iz Kemisa kadilo še tri dni.

Nevarne odpadke na črno zbirali že od leta 1999? Inšpekcijske službe so povsem zatajile
V oči bode predvsem dejstvo, da so bile državne institucije popolnoma nepripravljene na nesrečo. Sama civilna zaščita namreč ni imela načrta za reševanje civilistov v primeru požara v Kemisu, odgovorni pa se zdaj izgovarjajo, da država kemične tovarne ni uvrstila med objekte z oceno tveganja za nesrečo z nevarnimi snovmi. Naj spomnimo. Kemis je uporabno dovoljenje dobil leta 2011, polno okoljevarstveno dovoljenje pa šele leta 2013 (prej je imel dovoljenje po 82. členu zakon in omejene pristojnosti skladiščenja), vseeno pa je začela tovarna uradno obratovati že leta 2009, medtem ko so strupene odpadke na tem zemljišču po pričanju prebivalcev zbirali že od leta 1999.

Zanimivo, Kemis še zdaleč ni edina strupena kemična tovarna na vrhniškem področju, saj v bližini stoji tudi tovarna Unicam, nekoliko na samem pa tudi smodnišnica Hamex, d. o. o. Čeprav vsa tri podjetja upravljajo z večjimi količinami strupenih, vnetljivih snovi, pa Vrhnike ni na seznamu slovenskih mest z oceno tveganja za nesreče z nevarnimi snovmi iz leta 2015, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. V civilni zaščiti se zato zdaj izgovarjajo, da tega niti niso mogli vedeti, če pristojno ministrstvo na to ni posebej opozorilo, prav tako se sklicujejo na Kemisov požarni red, ki je bil narejen na osnovi okoljevarstvenega dovoljena.

Brezbrižnost državnih inšpekcijskih služb se kaže v dejstvu, da so se strupeni odpadki tu zbirali že od leta 1999, kar na dvorišču sosednjega komunalnega podjetja, katerega direktor je bil vrsto let Stojan Jakin, zdaj župan Občine Vrhnika. Govori se, da naj bi prav Jakin Kemis pripeljal na Vrhniko in mu pomagal do širjenja s sporno prodajo kmetijskega zemljišča. Naši viri pravijo, da kmeti svoje zemlje Kemisu niso želeli prodati, zato jo je kupilo komunalno podjetje, ki pa jo je nato prodalo Kemisu. Ta je imel po letu 2003 ambicije širjenja, kar so dosegli s spremembo alokacijskega načrta. Takrat so tudi skeptične občinske svetnike uspeli prepričati, da je Kemis povsem varno podjetje, peljali so jih celo na ogled podobnega podjetja v Avstriji, ki je poslovalo vzorno in okolju prijazno, v skladu s predpisi in dovoljenji. Krajevna skupnost je tako leta 2007 dala soglasje k širjenju objekta.

Občinska uprava svetnikom lagala o Kemisovih črnih gradnjah
Po naših informacijah  je želelo Gorenje pod vodstvom Franja Bobinca sprva zgraditi večjo halo za zbiranje odpadne opreme bele tehnike, ob tem pa bi bilo nekaj prostora tudi za nevarne odpadke. Zgodilo se je ravno obratno, zbiralo se je izključno nevarne odpadke. Občinski svetniki se zdaj sprašujejo, kako je Kemis mimo inšpekcijskih služb, čeprav je vrsto let deloval nezakonito, sploh prišel do uporabnega dovoljenja, pa so na v Agenciji RS za okolje (ARSO) razložili, da je bilo dovoljenje izdano predvsem zato, ker je Kemis tako ali tako že vrsto let nemoteno deloval.

Zdaj pa pozor; leta 2016 je vodja vrhniškega oddelka za okolje in prostor, urbanistka Aleksandra Rode na občinski seji predstavila nove načrte za širjenje Kemisa. V skladu s predlogom za novo spremembo alokacijskega načrta naj bi zgradili nadstrešek in še nekaj drugih objektov. Gradbeno dovoljenje za gradnjo takšnega nadstreška je nato Kemis dobil domala tri tedne pred požarom, satelitski posnetki pa so pokazali, da je bil nadstrešek zgrajen že leta 2013. Opozicijski svetniki zdaj očitajo občinski upravi, da je lagala in da je to ves čas vedel tudi župan Jakin. Omenjeni nadstrešek je gorel v nedavnem požaru, ko se je v zrak ravno od tam sprostilo na desetine nevarnih, kancerogenih snovi, kar po mnenju strokovnjakov potrjuje že črn, gost dim. Znova se lahko le vprašamo, kaj so počele državne inšpekcijske službe, da je lahko Kemis več let nemoteno deloval kljub številnim črnim gradnjam in nadgradnjam.

Laniškova, Ulamčeva in Turkova podpisale sporno okoljevarstveno dovoljenje ARSO iz leta 2013
Velika odgovornost je tudi na ARSO, ki je izdal okoljevarstveno dovoljenje leta 2013. Kot je  Sloveniji praksa, podjetje pripravi investicijo, potem pa morajo strokovnjak na ARSO presoditi, ali je takšna dejavnost v okolju sporna ali ni. ARSO pri izdaji dovoljenja ni upošteval, da lahko pride do onesnaženja okolja, vrli strokovnjaki so celo menili, da bodo edini onesnaževalec vozniki tovornjakov, za katerimi se bo dvigal prah in bo smrdelo po bencinskih hlapih. Takšno soglasje Kemisu so na ARSO sicer dodelili na osnovi poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelalo podjetje Jorga Hodaliča, tako kot tudi za Magno Steyr.

Foto: Gibanje-ops. Neodvisni inštituti so objavili drugačne rezultate kot Urad za varno hrano. Zdaj tem inštitutom že grozijo, pravi naš vir.

Ugotovljeno je bilo, da v poročilu objekt Kemisa ni uvrščen med tiste z manjšim ali večjim tveganjem. Vrhniški opozicijski svetniki so zaradi tega ogorčeni, saj menijo, da bi moral ARSO to preveriti v skladu z uredbo, poročilo pa zavrniti in Hodaliča (prek investitorja) pozvati k izdelavi novega, v katerem bi bili zajeti tudi odgovori na vprašanje, kako se ravna v primeru požara. Ključni sta bili predvsem dve manjkajoči vprašanji: kateri strupi lahko gorijo v Kemisu in kateri strupi lahko ob gorenju nastanejo. Toda na ARSO takšnega ugovora na Hodaličevo poročilo niso imeli, zato so za nesrečo po mnenju svetnikov posredno odgovorne tudi podpisnice dovoljenja: Marija Lanišek, Petra Ulamec in direktorica Ingrid Turk. Ukrepal ni nihče, niti ni pričakovati, da se bo to zgodilo, saj državne institucije druga drugi ščitijo hrbet. Tudi zato, ker je Kemis prek Gorenja v lasti države.

Foto: Arhiv Nova24TV. Na Arsovem seznamu občin iz leta 2015, kjer so obrati večjega ali manjšega tveganja, Vrhnike sploh ni.

In kako naprej? V Kemisu trenutno potekajo sanacijska dela, ki so se začela skorajda naslednji dan, direktor Nanut si želi, da bi podjetje čim prej nemoteno delovalo naprej. Lokalni prebivalci so poročali, da je ogenj v tovarni tlel in da se je kadilo vsaj še tri dni po nesreči. Vrhničani so ogorčeni, želijo doseči, da bi moral Kemis na novo pridobiti tako gradbeno kot tudi okoljevarstveno dovoljenje, ne zaupajo državi, ki za varnost in zdravje prebivalcev v občini ni storila praktično ničesar. Vladi očitajo, da se neodgovorno igra s človeškimi življenji, predvsem z gasilci, ki so intervenirali na kraju požara in postali največje žrtve afere.

Gasilci zaradi zdravstvenih težav na Golnik, a o tem nihče ne upa govoriti na glas, saj nanje izvajajo pritiske

Gasilce še zdaj ni nihče pregledal, država se je odločila, da niti posebnega zdravljenja ne bodo deležni, saj za to ni denarja. Zato tisti, ki čutijo posledice na lastnem zdravju, zdravnika obiskujejo sami. Imamo preverjene informacije, da je kar nekaj gasilcev zaradi težav z dihanjem obiskalo bolnišnico na Golniku, kjer pa jim kaj dosti niso znali pomagati – celo odkrito so jim priznali, da se bodo pljuča resda sčasoma nekoliko očistila, a da se lahko pripravijo na posledice, ki jih bodo strupene snovi pustile na njihovih telesih. Kako bo telo odreagiralo, ne ve nihče. Gasilci, ki bolehajo, čutijo izjemno jezo in nemoč, vseeno pa si javno ne upajo spregovoriti, saj nanje pritiskajo iz vodstev gasilskih brigad.

Podobno je tudi z neodvisnimi inštituti, ki so opravili analizo zemlje in ugotovili drugačne rezultate, kot jih je podal inštitut za varno hrano – da je zemlja precej bolj zastrupljena, kot želi prikazati država. Neodvisni inštituti pa svojih podatkov javno ne upajo več objaviti, saj se tudi nanje pritiska in grozi z inšpekcijskimi službami. Z drugimi besedami, država skuša narediti vse, da bi se hude posledice majskega požara pometle pod preprogo – pa čeprav za ceno življenj svojih ljudi.

Je Kemis sodeloval pri izdelavi kristalnega meta?
Naj ob tem razkrijemo, da ima slovenska vojska visokotehnološki, premični laboratorij, ki je eden najmodernejših na svetu. Vojska bi bila lahko poklicana na prizorišče nesreče še isti dan in na licu mesta vzela vzorce zemlje ter jih dala v analizo. A čeprav so vedno v stanju pripravljenosti, jih nihče ni poklical, saj nadrejenim to ni v interesu.

Tednik Demokracija je pred dnevi že pisal, da so v Kemisu goreli tudi dokazi o prepovedanih mamilarskih poslih z italijansko mafijo in Kemijskim inštitutom, ki bi lahko vodili celo do umora direktorja dr. Janka Jamnika. Kot je znano, so za umor obsodili dr. Milka Noviča, češ da je to storil iz brezobzirnega maščevanja, kljub temu, da na sojenju niso bili predstavljeni ključni dokazi za to, da je bil dr. Jamnik ubit s strani profesionalca in ne zgolj nekoga, ki bi se mu od jeze “malo utrgalo”.

Zdaj pa naši zaupni viri trdijo, da je kemijski inštitut tako ali drugače sodeloval v proizvodnji metamfetamina oziroma kristalnega meta. Špekulira se, da se je ta izjemno nevarna droga, imenovana tudi modna droga za hujšanje, izdelovala celo prek Kemisa, za potrebe neimenovane tuje vojske. “Meta” namreč izboljšuje fizično sposobnost vojakov ob težkih naporih na najtežjih misijah. O tem in še o marsičem smo želeli govoriti z direktorjem Kemisa, ki pa zaenkrat še ni našel časa, da bi odgovoril na naša vprašanja.

In medtem, ko odgovorni še vedno uspešno skrivajo, kaj in zakaj je gorelo v kemični tovarni na Vrhniki, se za tamkajšnje prebivalstvo nihče ne zmeni. Državi je zdaj predvsem v interesu, da bi prizadeto območje čim bolj zožili, da zavarovalnice ne bi imele prevelike izgube zaradi odškodninskih tožb, ki jih bodo vložili lokalni prebivalci. Prav tako je Urad RS za varno hrano in varstvo rastlin po direktivi ARSO vzorce zemlje za laboratorijsko analizo načrtno jemal na manj prizadetih območjih.

Urad za varno hrano vzorce zemlje jemal zunaj najbolj zastrupljenega koridorja
Črn dim, s katerega so še več kilometrov daleč na tla padali kosi plastike in drugih zlitin (črna so bila celo stekla avtomobilov v Logatcu), se je valil predvsem čez Staro Vrhniko, proti Zaplani in Logatcu, medtem ko je država vzorce jemala v Ligojni, Podlipski dolini, v Mirkah in Blatni Brezovici. Skratka, zunaj koridorja, kjer se je najbolj kadilo. To je nedopustno in škandalozno, država se do nas obnaša mačehovsko, so nam danes razočarani povedali v Gasilskem društvu Stara Vrhnika.

Največjo napako pa so državne institucije naredile dan po nesreči v Kemisu, ko je bilo ozračje na širšem območju Vrhnike najbolj kontaminirano. V civilni zaščiti so zgolj svetovali ljudem, naj se raje zadržujejo v prostorih, a ljudje so vseeno odhajali na delo, otroci pa v šole. Kot so opozorili nekateri biotehnologi, med njimi tudi dr. Gorazd Pretnar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, bi bilo treba Vrhniko in vse okoliške vasi naslednji dan pravzaprav evakuirati, saj so se strupene snovi, ki so se nakopičile v ozračju, zaradi megle vezale na molekule vode, ki so jih ljudje vdihavali.

T. F.