Na današnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu sta pričala nekdanja predsednika uprav NLB Janko Medja in Božo Jašovič. Slednjemu so očitali, da je v času njegovega vodenja NLB spreminjala dokumente iz pisne oblike v elektronsko, pri čemer naj bi služba notranje revizije odkrila številne pomanjkljivosti in težave s slabimi kopijami. Logar je navedel, da se je 76 kreditnih map izgubilo.
Komisija za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu pod predsedstvom Anžeta Logarja je danes zaslišala nekdanja predsednika uprav NLB Boža Jašovića, ki je banko vodil od jeseni 2009 do konca leta 2011, in Janka Medjo, ki je opravljal mandat od jeseni 2012 do februarja 2016.
Izginilo je kar 76 kreditnih map
Jašovič je glede bančne luknje dejal, da bi bila ta manjša, če bi jo dokapitalizirali prej, leta 2009 ali na začetku 2010. V času njegovega vodenja NLB je banka spreminjala dokumente iz pisne oblike v elektronsko, pri čemer naj bi služba notranje revizije odkrila številne pomanjkljivosti, težave s slabimi kopijami; Logar je navedel, da se je 76 kreditnih map izgubilo. Jašovič je bil presenečen nad navedbami, da dokumentacija manjka in dejal, da so vsa opozorila te službe jemali resno, da je ta vedno predlagala, kako ukrepati, kar so tudi podprli.
Povedal je, da v zgodbi s parkiranjem delnic Banke Celje za poznejši nakup, v katero naj bi bili vpleteni nekateri višji kadri, teh, ko so to razkrili, niso mogli sankcionirati, ker jih ni bilo več v banki. Enako niso mogli storiti ničesar pri tem, da sta bila Andrej Hazabent in Milan Marinič v upravnih odborih bank in družb NLB, ki so imele težave in nato dobile dokapitalizacijo. Ko jih je NLB označila za nestrateške in jih je bilo treba zapreti, pa sta bila vodja ali član projektnih skupin, ki so to izvajale.
Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja, ali je politika skušala vplivati na odločitve banke o prodaji delnic Mercatorja, je Jašovič odgovoril: “Vem, kdo je neposredno skušal vplivati, zato sem tudi odstopil, ker sem razumel, da nimam več podpore pri ključnem lastniku banke.” Pritiske so po njegovih besedah občutili tudi prek medijev, ki so navajali, da banka nepremišljeno prodaja delnice Mercatorja.
Padale so bogate pogodbe s podjetjem Draga Kosa
Ko je Božo Jašovič odstopil, ga je na mestu predsednika uprave nasledil Janko Medja, ki je takoj potrdil, da so od predhodnika podedovali slab sistem upravljanja s tveganji, nekatere politike so pogrešali v celoti, nekaterih se ni spoštovalo. Medja je priznal, da so začeli s preiskavo izgub banke šele konec leta 2012, saj od Jašoviča ni dobil nobenih posebnih opozoril.
Logar je opozoril tudi na stroške, ki jih je imela banka s podjetjem v lasti nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa, ki je za NLB forenzično pregledovala kreditne mape. Spomnimo, da je nekdanji kriminalist in iniciator afere Patria Kos s svojim svetovanjem in pregledovanjem kreditnih map na banki, ki smo jo davkoplačevalci dokapitalizirali z milijardo in pol evri, zaslužil skoraj milijon evrov. Njegova svetovalna ura je znašala astronomskih 218 evrov, kar pomeni, da je na uro zaslužil vsaj 8 dnevnih delavskih minimalnih plač, kakšne koristi imamo davkoplačevalci od tega posla, pa še vedno ni znano.
Medja se pranja denarja ni spomnil
V povezavi s pred kratkim razkritim primerom pranja denarja pred NLB v letih 2009 in 2010 je Logarja zanimalo, ali bi ga Medja zaznal, če bi se to dogajalo v času njegovega mandata. “Tega primera ne poznam, a če bi šlo za eno milijardo evrov, upam, da bi me kdo opozoril,” je odgovoril. Se je pa spomnil, da je v času njegovega mandata nekdo želel nakazati 500 milijonov evrov. “To je prišlo do mene in smo mu rekli, naj najprej dokaže izvor,” je dejal.
Medja je zanikal, da bi nanj kdaj vplivala politika. Na vprašanje, ali je kdaj politika poskušala vplivati nanj, pa je spomnil na obisk kriminalistov v septembru 2013: “Ali je to, da ti organizirajo hišno preiskavo, poskus vplivanja politike?”
Medja je pred leti že pričal pred parlamentarno komisijo, ki je pod vodstvom poslanca Marka Pogačnika (SDS) ugotavljala, kdo je kriv za potrebo po sanaciji bank z denarjem davkoplačevalcev. Prav tako je dejal, da je delno za slabe kredite kriva svetovna kriza, a da so k luknji v bankah prispevale tudi prevare. Takrat je ocenil, da večina slabih kreditov v NLB izvira iz obdobja pred letom 2006 in iz leta 2007, nekaj pa tudi iz leta 2008.
T. F., STA