Država, kjer so privilegiji dedni, športniki pa edino veselje

Datum:

Večkrat je slišati in politiki radi poudarjajo, kako smo bili Slovenci pred 25 leti enotni v želji za samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Tudi rezultat plebiscita, na katerem je kar 88,5 odstotkov vseh volivcev pritrdilo želji, da postane Slovenija samostojna in neodvisna država, kaže na veliko enotnost Slovencev.

Čeprav je bilo ljudstvo enotno, nas to ne sme zavesti, da bi mislili, da je bila tudi slovenska politika takrat kaj bistveno bolj enotna, kot je sedaj. Bila je razdeljena in vse prej kot enotna, zato je bila tudi sama osamosvojitev dosežena skozi šivankino uho. Z veliko sreče ter z velikim osebnim tveganjem glavnih akterjev osamosvojitve.

V 25 letih od rojstva države Slovenije je bilo doseženih veliko pomembnih stvari: mednarodno priznanje države, vključitev v OZN in druge mednarodne organizacije, vključitev v Evropsko unijo, prevzem evropske valute, vključitev v zvezo NATO, olimpijske kolajne in številni športni uspehi …

Le športniki so nam v veselje
Vendar bi glede na izhodiščni položaj, ki ga je Slovenija kot najrazvitejša republika bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije imela, morali in bi lahko dosegli veliko več. Tako bi bili sedaj kot država v bistveno boljšem stanju in kondiciji. Kot državljani pa bistveno bolj ponosni na Slovenijo in bolj zadovoljni sami s sabo v vseh pogledih. Zdi se, da so v zadnjem času le še uspehi slovenskih športnikov nekaj, na kar smo Slovenci ponosni, in kar nas ob navijanju zanje poenoti za eno ali dve uri.

Sedaj neenotni tudi kot narod
Če je bila v času plebiscita neenotna le politika, Slovenci pa zelo enotni, se zdi, da je virus neenotnosti v teh 25 letih poskusa demokracije ponovno okužil tudi vse ostale Slovence. Ob branju blogov, zapisov in komentarjev na socialnih omrežjih se zdi, da smo v permanentni, nikoli končani državljanski vojni.

Če sem se ob vojnah na Balkanu še čudil, kako lahko sovraštvo tako prevzame ljudi, da sosed dobesedno ubije soseda, sem ob »vseslovenskih«, »spontanih«, »ljudskih« »vstajah«, ki so v obdobju 2012/13 zamorile Slovenijo in ustrahovale državljane, zgrožen dojel, da se nekaj podobnega kot v Bosni ali na Hrvaškem zelo hitro lahko zgodi tudi v Sloveniji.

Iz revolucije in terorja se nismo nič naučili
Žalostno je, da se iz zgodovinske lekcije revolucije in terorja izpred 70 let nismo skoraj ničesar naučili. Verjamem, da dokler Slovenija ne bo dostojno pokopala in priznala groba vsem, ki ležijo pobiti po kraških breznih, rudniških jaških in protitankovskih jarkih, toliko časa zanjo ne bo veliko blagoslova.

In bo zlo ob vsaki priliki lahko ponovno pokazalo roge in razdelilo Slovence. Razdeljen narod, še posebno, če je številčno majhen, pa je obsojen na propad. Ne verjamem, da alarmantne številke o Slovencih, ki so se zaradi negativne selekcije v zadnjih letih izselili ali odselili iz Slovenije, kaj vznemirjajo ministra za Slovence po svetu, vlado, predsednika republike ali kakšno politično stranko. Ker imajo pomembnejše delo.

Kako se krade?
Zaradi neizvedene privatizacije je namreč še vedno na razpolago ogromno državnega premoženja, za katerega še vedno mislimo, da je družbeno, torej naše, in si ga lahko vzamemo, kolikor in kadar se nam zahoče. Kdor je v državnem podjetju na visokem položaju in ima zato veliko priložnost, bo na svoj račun ali račun poslovnih partnerjev preusmeril nekaj milijard ali milijonov evrov.

Kdor pa ima nižji položaj v javni upravi, bo domov odnesel le zavoj papirja za svoj tiskalnik. Ali pa bo na službenem računalniku in v službenem času naredil še kaj zase ali pa skočil k frizerju. Kljub temu da se je standard Slovencev v 25 letih dvignil, ostaja miselnost v glavah ista.

Najdražje avtoceste
Zgradili smo avtocestni križ, ki je bil po denarju, porabljenem na kilometer, eden najdražjih na svetu. Prepričevali so nas, da so tako visoki stroški nastali zaradi reliefa Slovenije. Ker je bilo treba graditi toliko in toliko predorov in postaviti toliko in toliko viaduktov ter mostov. Ker da je Slovenija in da smo Slovenci nekaj posebnega.

Nekaj tako posebnega, da so naše plače še enkrat nižje od avstrijskih. In naši davki, prispevki, dajatve, nadomestila, trošarine … ene najvišjih, da lahko vzdržujemo državo. In oblast, ki si izmišlja nove in nove projekte, katerih cena med gradnjo naraste v nebo.

Slovenci radi plačujemo
Ker je potrebno prevrtati nove in nove predore, zgraditi nove in nove mostove, ki povezujejo davkoplačevalski denar z zasebnimi žepi. Mi pa vse to ponižno plačamo, ker smo nekaj posebnega. Ja, imeti lastno državo seveda nekaj stane. Vendar ne potrebujemo razbohotenega državnega aparata z množico ministrstev, sektorjev, odsekov, oddelkov, direkcij, služb, agencij, uradov, inštitutov, svetov … ki so bile ustvarjene za »naše« in kamor se po porazih na volitvah umakne »naše« oziroma s čimer se po zmagi na volitvah nagradi »naše«.

In jim tako omogočili privilegije. Ko pa so privilegiji enkrat podeljeni, pa naj gre za tiste, ki se vlečejo še iz slavnih borčevskih dni ali pa na sveže pridobljene privilegije zaslužnih kulturnikov ali rente v državnih podjetjih, se jih nikoli več ne sme odvzeti. Privilegiji in privilegiranci so v Sloveniji nedotakljivi.

Privilegiji so pri nas dedni
Lahko se prenašajo na sinove ali nečake. Preko očetov ali stricev. Zato v Sloveniji tudi nobena reforma ne uspe. Zato tudi lustracija ne uspe. Ker preveč ogroža privilegije nevidnih »elit«, katerih delovanje v obrambi privilegijev vsak dan občutimo v tanjši denarnici, daljših čakalnih vrstah v zdravstvu in v čedalje bolj nevzdrževanih cestah.

Ostaja pa nam upanje, da tudi Božji sin ni bil rojen med elito v kraljevi palači, ampak je bil rojen v hlevu, v štali, med neotesanimi, na družbeni rob odrinjenimi pastirji, v malem mestecu v neki zakotni provinci Rimskega imperija. Pa je kljub vsemu sprožil veliko Reformo. Zato vseeno lahko – pa naj bomo še tako zagrenjeni, razočarani in nezadovoljni s stanjem v Sloveniji – z upanjem in ponosom praznujemo 26. december, dan samostojnosti in enotnosti!

Blagoslovljen božič in Bog živi Slovenijo!

Gal Kušar

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...