Po podatkih iz poročila Ministrstva za pravosodje o zaporski statistiki, se je v zadnjih dveh letih število tujcev v slovenskih zaporih zvišalo za več kot 40 odstotkov.
Z migranti je v Slovenijo prišlo tudi povečano število zapornikov. Kako lahko za kaj takega krivimo migrantsko krizo? Po statističnih podatkih, ki jih je objavilo ministrstvo za pravosodje, je jasno razvidno, da je število tujcev med zaporniki vse od 2007 relativno konstantno, nato pa je leta 2016 prišlo do skokovitega porasta.
Grobo gledano je vsak peti zapornik v Sloveniji tuji državljan. V zadnjih dveh letih, torej od 2016, pa je zaznati silovit poskok. Od 2016 do 2018 se je število tujih državljanov, ki služijo zaporno kazen v slovenskih zaporih, dvignilo za več kot sto.
Število zapornikov upada, število tujcev v zaporih narašča
Število zaprtih tujcev, ki je v 2016 znašalo 148, se je v roku dveh letih zvišalo na 254. To pomeni, da se je število tujih državljanov, ki so na območju Slovenije zagrešili zločin, zaradi katerega prestajajo zaporno kazen, od 2016 povečalo za 41,7 odstotkov.
Po drugi strani je število vseh zapornikov v v slovenskih zaporih, ki je leta 2014 doseglo vrhunec s povprečno 1511 ljudmi za rešetkami, v upadu. Če je bilo v 2016 zaprtih okoli 1377 ljudi, se je ta številka do 2018 zmanjšala na 1342. Ni ravno veliko, a je vsekakor napredek. Vsaj lahko si želimo, da bi bil.
Kolikor poznamo slovenski krivosodni sistem, bi za zmanjševanje števila zapornikov ravno toliko kot zmanjšanje kriminala bilo odgovorno tudi slabo delo tožilstva in sodstva.
Ivan Šokić