Totalitarna logika: Neokusni poslanec Janko Veber bi ljudi ponovno pošiljal na Goli otok

Janko Veber (foto: STA).

Odpadnik stranke SD Janko Veber postaja čedalje bolj radikalen v svojih stališčih, saj je na seji Državnega zbora RS pozval slovensko vlado, naj skupaj s Hrvaško ponovno odpreta Goli otok. Namesto za ponovitev krvave zgodovine bi se poslanec Veber raje zavzemal za vladavino prava in učinkovitost sodišč. 

Če je odmaknjeni poslanec Socialdemokratov Janko Veber s svojo radikalno retoriko doslej zabaval zgolj na svojem Facebook profilu, je tokrat osupnil številne poslušalce seje državnega zbora, ko je pri poslanskih vprašanjih ministru dejal, da bi morali zaradi finančnih mahinacij z Mercatorjem ponovno odpreti Goli otok.

“Finančna uprava lahko odreagira takoj in preveri odtekanje denarja iz Mercatorja v Agrokor in direktorica finančne uprave lahko pošlje takoj inšpektorja. Že v prvi razpravi sem vas pozval, da pokličete direktorico finančne uprave in to uredi nemudoma, v kolikor niste, vas še enkrat pozivam.” Veber je nato opozoril še na eno dejstvo, in sicer, da bi morala vlada kot skupščina Slovenskega državnega holdinga vprašati gospo Lidijo Glavina, ali je bil morebiti Mercator prodan brez dolgov, da je kredit ostal v Sloveniji, Mercator pa je bil čist prodan Agrokorju. “Če je temu tako bi se morali vprašati, kaj se je zgodilo s kreditom v vseh poslovnih bankah, ki so dale kredit Mercatorju in če te banke niso te kredite prenesle na slabo banko kot slabe terjatve. Če se je zgodilo še to, potem pa res predlagam, da takoj, ko to ugotovite, stopite v kontakt s hrvaško vlado in se zelo hitro dogovorite o nujnosti uporabe Golega otoka …”

Na Golem otoku ni bilo tajkunov, banksterjev in pokvarjenih politikov
Očitno je treba poslancu Vebru ponovno dati lekcijo o tem, kdo je bil dejansko zaprt in mučen na Golem otoku ter koliko nedolžnih ljudi je tam umrlo. Goli otok so ustanovile povojne jugoslovanske oblasti za politične zapornike, po sporu Tita s Stalinom pa za informbirojevce, vendar ni treba posebej poudarjati, da je šlo tudi v tem primeru za nadaljevanje pregona nedolžnih ljudi in sovražnikov režima. Na Golem otoku takrat ni bilo tajkunov, banksterjev in pokvarjenih politikov, temveč običajni ljudje, ki se niso strinjali s komunistično ideologijo.

Foto: Študijski center za narodno spravo.

Po podatkih so jugoslovanske oblasti na Golem otoku zaprle več kot 13 tisoč političnih nasprotnikov zaradi njihove domnevne podpore tedanji Sovjetski zvezi, med njimi je bilo okoli 550 Slovencev. Več kot 400 političnih zapornikov je na otoku umrlo, večinoma zaradi bolezni in lakote. Po letu 1956 so na otoku zapirali tudi ostale obsojence iz tedanje Jugoslavije.

Mučeni in zaprti številni nedolžni Slovenci
Od vseh aretiranih in zaprtih na Golem otoku je bilo 21.818 udeležencev NOB, 9.234 profesorjev, učiteljev, zdravnikov, intelektualcev, 5.081 delavcev in kmetov, 4.008 študentov in dijakov. Jetniki so bili podvrženi mučenju in prisilnemu delu v kamnolomu, ne glede na vremenske razmere. Poleti pri visokih temperaturah, pozimi pa v hladni burji. Zapornike so pazniki redno pretepali in drugače trpinčili. Preiskovalce in iskalce političnih nasprotnikov je Komunistična partija Jugoslavije nagradila. Leta 1953 jih je bilo 36 razglašenih za narodne heroje, nekateri so postali veleposlaniki v Sovjetski zvezi, ZDA, na Kitajskem, v Združenih narodih, Kanadi in Indiji. Koncentracijsko taborišče Goli otok so zaprli sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Znani Slovenci, ki so pristali v taborišču na Golem otoku, so: Andrej Aplenc, Igo Sajevic, Franc Cukjati, Virgil Gomizel, Vladimir Bobinac, Dragotin Gustinčič, Cene Logar, Božo Kobe in številni drugi. 

C. Š.