Začelo se je s prijateljskim poljubom in objemom, nadaljevalo z lepimi besedami, a prihaja čas dejstev in morda tudi dejanj. Čas, ko bomo dobili odgovore glede slovenskega terana in odločitve o slovenski meji s Hrvaško. “Svoje mnenje bom spremenil, če se bodo spremenila dejstva,” je zgodbo o teranu komentiral Juncker in dodal, da komentar arbitraže ni potreben, saj bo obe strani, Slovenijo in Hrvaško, pozval k brezpogojnemu spoštovanju odločitve arbitražnega sodišča.
Na Brdu pri Kranju sta se sešla predsednik Vlade RS Miro Cerar in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Uvodnemu sprejemu z vojaškimi častmi pred Gradom Brdo je sledilo delovno kosilo. Sprva nasmejana in vidno dobre volje pa sta z nekaj zamude predstavila osrednjo tema pogovora, ki je bila, kot napovedano, prihodnost Evropske unije in komentar petih scenarijev, ki so jih pripravili v Beli knjigi EU. Glede Slovenije pa sta govorila o vključenosti mladih, mejnih nadzorih na meji z Avstrijo in dveh najbolj žgočih vprašanjih – teranu in arbitraži.
Cerar napoveduje leto resnice
Po besedah Cerarja nas čaka leto resnice oz. leto, ko se bomo morali odločiti. “Morda bomo poleg teh petih scenarijev prišli še do šestega ali sedmega,” je povedal predsednik vlade in dodal: “Želim si Evropo prihodnosti in zato sem vesel, da smo danes že lahko spregovorili, tudi na podlagi Bele knjige, o različnih vizijah, o tem, kako bomo to Evropo skupaj gradili.”
Pred Evropo in EU so številni izzivi, od brexita do migrantske krize, prav tako bo v letu 2017 Slovenijo zaznamovala odločitev arbitražnega sodišče o meji z našo južno sosedo Hrvaško. Odločitev o arbitraži bo zagotovo zelo odločilna, a kdo bo tisti, ki bo odločal in kdo bo tisti, ki bo od besed prešel k dejanjem?
Od poljuba, objema in lepih besed k dejstvom ter dejanjem?
Treba bo sprejeti ključne ukrepe o prihodnosti in se osredotočiti na učinkovitejšo izvedbo oz. implementacijo že obstoječih pravil, predvsem na področju varnosti in migrantske krize, je poudaril premier Cerar. Premier, ki je dopustil, da našo državo prečka okoli pol milijona migrantov in je z več kot letom dni zamude sprejel Zakon o tujcih. Premier, ki dopušča, da prosilec za azil Slovenijo mesečno stane kar 1.963 evrov (kar znaša približno tri minimalne neto plače ali tri povprečne starostne pokojnine). Da o reformah, ki jih Slovenija nujno potrebuje, pa jih še vedno ni dobila, sploh ne govorimo.
Izgovorjenih je bilo veliko besed, predvsem tistih lepih. Kaj pa se bo zgodilo s slovenskim teranom in kaj bo pomenila odločitev arbitražnega sodišča? Takrat lepe besede ne bodo zadoščale, takrat bodo pomembna dejstva in dejanja.
Jure Ferjan